Kot ugotavlja fiskalni svet, je vlada v procesu tokratne predložitve z zakonodajo predvidenih dokumentov večkrat ravnala v nasprotju z običajnimi normami oziroma s predpisano zakonodajo. "Z zamudo se je seznanila z makroekonomskimi napovedmi UMAR-ja, ki so se v dolgoročni primerjavi izkazale kot skladne z načeloma natančnosti in nepristranosti. S tem je med drugim fiskalnemu svetu otežila celovito analizo proračunskih projekcij v okviru kratkih zakonskih rokov," je zapisano v izjavi za javnost.

Kot pojasnjujejo na fiskalnem svetu, jim je vlada osnutek Programa stabilnosti posredovala z 18-dnevno zamudo glede na veljavno zakonodajo, v oceno pa mu ni predložila okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je osrednji dokument srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Poleg naštetega vlada po objavi ugodnih podatkov o nacionalnih računih za leto 2021 konec februarja ter ob umirjanju epidemioloških razmer od fiskalnega sveta tudi tokrat ni zahtevala ocene glede prenehanja oziroma nadaljnjega obstoja razlogov za uveljavljanje izjemnih okoliščin.

Tako se, kot so dejali v fiskalnem svetu, v trenutno negotovih razmerah ne izrekajo o podaljšanju obdobja izjemnih okoliščin v leto 2023. "Skladno z zakonodajo pričakujemo, da bomo zahtevo za pripravo tovrstne ocene prejeli od vlade in jo predstavili pred pripravo jesenskih proračunskih dokumentov," so zapisali in vnovič opozorili, da je po zaključku obdobja izjemnih okoliščin z zakonom o fiskalnem pravilu določena uveljavitev popravljalnega mehanizma.

Pozivi k omejevanju rasti tekoče porabe

Glede programa stabilnosti za letos v fiskalnem svetu poudarjajo, da bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, naložbe ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s protikoronskimi ukrepi. "Ta je bila lani najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov," so podčrtali.

K ustreznemu naslavljanju razvojnih izzivov in krepitvi odpornosti gospodarstva naj bi prispevale zlasti v proračunskih dokumentih predvidene javne naložbe, povzemajo. "Pri njihovem izvajanju pa je nujno upoštevati omejitve absorpcijske kapacitete administracije in gospodarstva, ki lahko med drugim slabšajo učinkovitost naložb oziroma dodatno poglabljajo inflacijske pritiske," so ocenili.

Izboljšanje javnofinančnega položaja bodo delno omejili že sprejeti ukrepi

Scenarij nespremenjenih politik programa stabilnosti 2022 – to je po navedbah vlade skladno s prakso, da države v primeru bližajočih se volitev pripravijo programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov – predvideva postopno izboljšanje javnofinančnega položaja. "Vendar bodo že sprejeti diskrecijski ukrepi to delno omejili in načrtovani primanjkljaj naj bi bil v letu 2025 brez upoštevanja covidnih ukrepov višji kot lani," so zapisali.

"Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki v času od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije," so poudarili n ocenili, da dodatne spodbude fiskalne politike niso potrebne, saj bi lahko sprožile pomembnejša makroekonomska neravnotežja.

Neravnovesja se po njihovem že nakazujejo kot večanje omejitev pri zagotavljanju ustrezne delovne sile, inflacijski pritiski, ki ne izvirajo zgolj iz mednarodnega okolja, in hitro krčenje presežka menjave s tujino. Poslabšanje strukturnega položaja fiskalne politike je po njihovih pojasnilih manj opazno zaradi hitrega okrevanja gospodarske rasti, ki sta jo po padcu v letu 2020 omogočili spodbujevalna fiskalna in ekspanzivna denarna politika.

Majhen manevrski prostor ob prihodnjih šokih

Visok strukturni primanjkljaj je po njihovih navedbah med drugim posledica v obdobju epidemije sprejete vrste ukrepov. "Skupni učinek ukrepov, ki niso bili neposredno povezani z epidemijo, na saldo sektorja država v letu 2022 ocenjujemo na okoli 2,3 odstotka BDP-ja, do leta 2025 pa naj bi narasel na okoli 3,2 odstotka BDP-ja," so navedli.

Sprejemanje tovrstnih ukrepov pa se je po njihovih navedbah po sprejemu proračunskih dokumentov lansko jeseni še okrepilo, kar se odraža v izrazito okrepljeni prociklično ekspanzivni naravnanosti fiskalne politike v letu 2022: "S tem se v veliki meri realizirajo tveganja, na katera je fiskalni svet v zadnjem obdobju redno opozarjal. Zaradi epidemije začasno omogočeno poslabšanje javnofinančnega položaja se bo namreč prelilo v strukturno."

Kot so še opozorili, takšna politika omejuje oblikovanje manevrskega prostora, ki bi omogočal obsežno posredovanje fiskalne politike ob prihodnjih šokih. "Ta prostor bi bil še manjši v primeru realizacije mnogih trenutno zaznanih negativnih tveganj in posledično počasnejše gospodarske rasti ob hkratnem upoštevanju pričakovanega zaostrovanja denarne politike," so pojasnili.