"Projekcije v sprejetih dokumentih tako znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, s tem pa se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ," je opozoril fiskalni svet.

Novembra je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 303 milijone evrov, v 11 mesecih leta pa 2,641 milijarde evrov. Brez neposrednega učinka covidnih ukrepov je v 11 mesecih znašal 577 milijonov evrov, je v najnovejši mesečni publikaciji povzel fiskalni svet.

Prihodki so v 11 mesecih dosegli 9,945 milijarde evrov in so bili medletno višji za 19,1 odstotka. "Rast je bila v pomembni meri posledica učinka nizke osnove, saj so lani ob začetku epidemije namreč prihodki občutno upadli, ter tudi razmeroma hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti letos," so navedli. Prihodki so bili brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov medletno višji za 8,9 odstotka.

Ocene ministrstva

Kot so opozorili v fiskalnem svetu, je v oceni realizacije za letošnje leto, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra, predvidena 21,5-odstotna rast skupnih prihodkov v 2021. K njej naj bi največ prispevali prihodki iz EU-sredstev in DDV-ja.

Prihodki iz DDV-ja, trošarin, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb so bili v 11 mesecih letos višji za 21 odstotkov, brez covidnih ukrepov pa za 10,5 odstotka. Rast prihodkov od dohodnine za 31,9 odstotka povezujejo z visoko rastjo plač, zlasti zaradi dodatkov v javnem sektorju. Rast nedavčnih prihodkov za 16,9 odstotka je predvsem posledica izrazito visoke rasti januarja iz višjih izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in rasti maja kot posledica podeljene koncesije za prodane licence mobilne telefonije.

Prihodki od EU-sredstev so se povečali za 6,5 odstotka. "V zadnjem mesecu leta bi moralo biti za realizacijo projekcij proračuna realiziranih še 972 milijonov evrov. Znova preveč optimistične projekcije je ministrstvo prepoznalo v oceni realizacije iz septembra, ko je letno oceno znižalo za 414 milijonov evrov. Tudi po tej naj bi v zadnjem mesecu leta ti prihodki znašali le nekoliko manj kot v 11 mesecih skupaj in naj bi bili medletno višji kar za 426 odstotkov," so poudarili.

Odhodki prvih 11 mesecev

Proračunski odhodki so bili v prvih 11 mesecih leta za 14,7 odstotka višji kot v istem obdobju lani, kar je bilo predvsem posledica covidnih ukrepov. "Brez tega učinka bi bili odhodki za 8,2 odstotka višji, kar je precej več od dolgoletnega povprečja," so zapisali in dodali, da je bila skoraj polovica skupne rasti odhodkov posledica višjih stroškov dela. Tudi brez upoštevanja covidnih dodatkov je rast skupnih stroškov dela znašala po njihovem razmeroma visokih 6,6 odstotka.

Odhodki za naložbe so bili v 11 mesecih medletno višji za 49,2 odstotka, s proračunom je bila za letos predvidena 116,6-odstotna rast. "V zadnjem mesecu leta bi moralo biti tako za uresničitev projekcij realiziranih še za več kot milijardo evrov naložb, kar bi bilo okoli 180 milijonov evrov več kot v celotnem lanskem letu," so ponazorili. Ministrstvo je preveč ambiciozne načrte prepoznalo v oceni septembrske realizacije, ki je za 412 milijonov evrov nižja od sprejetega proračuna. "Tudi to bi pomenilo, da bi se morali odhodki za naložbe v decembru povečati kar za 112,5 odstotka," so izračunali na fiskalnem svetu.

Nekaj nižji primanjklaj kot lani

Prihodki državnega proračuna so v prvih 10 mesecih leta dosegli 8,993 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 13,9 odstotka na 11,331 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,338 milijarde evrov in bil nekaj nižji kot lani ob tem času.

K nižjemu primanjkljaju je po podatkih ministrstva za finance prispevala občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost (DDV) ter prejetih sredstev iz EU.

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so se povečali za 20,3 odstotka. Dohodnina je bila višja za 35,9 odstotka. Na rast je najbolj vplivala akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve in je bila v večji meri odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju ter rasti mase plač. Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so bili višji za 50,1 odstotka, od DDV pa 17 odstotkov.

Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov povečale za 11 odstotkov. To povišanje je posledica napredovanj, dogovora o plačah, višjega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah. Izdatki za blago in storitve so bili višji za 11,3 odstotka, za tekoče vzdrževanje pa za 10,5 odstotka.

V okviru tekočih transferov so v 10 mesecih za subvencije namenili 43,1 odstotka manj. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom pa je bilo namenjeno 36,5 odstotka več. Med temi so se za 8,1 odstotka povečali družinski prejemki in starševska nadomestila. 30 odstotkov več sredstev je bilo namenjenih transferom za zagotavljanje socialne varnosti. Drugi tekoči domači transferi so bili višji za 22,2 odstotka.

Glede na primerljivo obdobje lanskega leta so bila za 50,9 odstotka višja izplačila investicijskih odhodkov in transferov. Največji delež teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Za nakup opreme je bilo namenjenih 233,4 odstotka več.

Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 493,6 milijona evrov in so bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 18,7 odstotka. Rast vplačil v proračun EU je skladna s sprejetim proračunom EU in njegovimi dopolnitvami za letos in je bila posledica izstopa Združenega kraljestva iz EU.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so v 10 mesecih znašali 17,397 milijarde evrov in bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 13,8 odstotka. Skupni konsolidirani odhodki so se povečali za 9,6 odstotka na 19,350 milijarde evrov.