Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bi bilo po njihovi presoji treba skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati izdatke na drugih področjih ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče ovrednotiti.

Izvedba ukrepov iz koalicijske pogodbe bi sicer le kratkoročno dodatno spodbudila visoko gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in drugih makroekonomskih ravnotežij, so opozorili.

Koalicijska pogodba po mnenju fiskalnega sveta tudi ne obravnava v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite oziroma se tveganja z nekaterimi predvidenimi ukrepi na teh področjih celo večajo.

Fiskalni svet pričakuje, da si bo vlada pri sprejemanju ukrepov prizadevala za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti. Dodali so, da zavedanje oziroma upoštevanje javnofinančnih tveganj v obdobjih gospodarskega vzpona običajno ni zadostno.

Zaradi razmeroma visoke ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov v Sloveniji omejen, so še zapisali.

Podrobnejša ocena na podlagi proračuna
Fiskalni svet v svoji oceni sicer ni presojal ustreznosti ukrepov, ampak je podal skupno oceno učinkov predvidenih ukrepov na vzdržnost javnih financ. Izdelava natančnejših ocen njihovih javnofinančnih in makroekonomskih posledic je zaradi vsebinske in terminske nedorečenosti predvidenih ukrepov otežena.

Rezultati ocen in simulacij so tako lahko le opozorilo na možna tveganja, ki bi izhajala iz doslednega izvajanja koalicijske pogodbe. O dejanskih usmeritvah javnofinančne politike bo mogoče natančneje sklepati na podlagi jesenskih proračunskih dokumentov, so še dodali.