Združeni narodi so 3. december razglasili za mednarodni dan invalidov leta 1992 zato, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo.

Pravica do polnega in enakopravnega vključevanja in sodelovanja v družbi je namreč zapisana v konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.

Med prebivalci Slovenije je po navedbah statističnega urada od 12 do 13 odstotkov invalidov. Med delovno aktivnimi je bilo v letošnjem septembru nekaj več kot 30.800 invalidov. V oktobru pa je bilo med prijavljenimi brezposelnimi več kot 17.500 invalidov.

Zavedanje, da je invalidna oseba enakopravni in enakovredni člen družbe, ki lahko prispeva svoje najboljše moči in bogati politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje, je po poročanju novinarke Radia Slovenija Liane Buršič pri nas še vedno šibko.

"V fizičnem okolju smo v zadnjih letih napredovali. Vsa mesta odpravljajo gibalne ovire, še zlasti je treba omeniti Ljubljano in Koper. Kar se tiče socialnega okolja, pričakujemo, da bi bila čim prej odpravljena finančna in gospodarska kriza, da bi nekako zaživeli normalno socialno življenje," je za Radio Slovenija povedal Boris Šuštaršič predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

V zvezi društev slabovidnih opozarjajo, da zaposlovanje slepih in slabovidnih daleč zaostaja za evropskimi normami. Na številne pomanjkljivosti, predvsem v procesu izobraževanja, pa opozarjajo v skupnosti gluhih in naglušnih, saj vsi gluhi še vedno nimajo dostopa do tolmača, naglušne pa že dolga leta pesti omejena dostopnost do informacij, saj še vedno manjka tv-oddaj s podnapisi ali opremljenih s tolmačem.

Po poročanju STA-ja je evropski statistični urad Eurostat objavil podatke, da je v EU-ju invalidnih okoli 44 milijonov ljudi med 15. in 64. letom, ki so glede na kazalnike trga dela, izobraževalnega sistema in socialne vključenosti v slabšem položaju kot osebe brez fizičnih omejitev.

Zaposlena le polovica invalidov
Medtem ko je bila zaposlitvena stopnja Evropejcev med 15. in 64. letom 66,9-odstotna, je bila zaposlitvena stopnja invalidov le 47,3-odstotna.

Podobno je tudi na področjih izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Stopnja vključenosti neinvalidnih oseb v ta sistema je bila pred tremi leti 9,8-odstotna, stopnja vključenosti invalidnih oseb pa 6,9-odstotna.

Podatki evropskih statistikov za lansko leto tudi kažejo, da je bila stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti med osebami brez fizičnih omejitev, starejšimi od 16 let, 21,4-odstotna, med invalidnimi osebami pa 29,9-odstotna.

Med 28 državami članicami EU je bila stopnja zaposlenosti invalidnih oseb med 16. in 64. letom leta 2011 najnižja na Madžarskem (23,7 odstotka), Irskem (29,8 odstotka), v Bolgariji (30,7 odstotka), Romuniji (31,8 odstotka), na Slovaškem (31,9 odstotka) in Hrvaškem (33 odstotkov). Najvišja je bila na Švedskem (66,2 odstotka), v Luksemburgu (62,5 odstotka), na Finskem (60,8 odstotka) in v Avstriji (60,3 odstotka). V Sloveniji je bila stopnja zaposlenosti invalidnih oseb 47-odstotna, torej tik pod povprečjem EU-ja.

Slovenski invalidi nadpovprečno diskriminirani
Največja razhajanja med stopnjo zaposlenosti med neinvalidnimi in invalidnimi osebami so imeli na Madžarskem in Nizozemskem (v obeh državah so razhajanja v škodo invalidov znašala -37,4 odstotne točke), najmanjša pa v Luksemburgu (-2,4 odstotne točke), na Švedskem (-9,5 odstotne točke) in v Franciji (-9,9 odstotne točke). V Sloveniji so razhajanja znašala -21,4 odstotne točke (povprečje EU-ja je bilo pri -19,6 odstotne točke).

Največje razlike pri tveganju revščine ali socialne izključenosti so bile leta 2013 ugotovljene v Bolgariji (razlika je v škodo invalidov znašala +17,7 odstotne točke), Belgiji (+17,7 odstotne točke), Litvi (+16,3 odstotne točke), Estoniji (+15,9 odstotne točke) in Veliki Britaniji (+15 odstotnih točk). Najmanjše so bile v Grčiji (+2,3 odstotne točke), Španiji (3,7 odstotne točke), Luksemburgu (+4,3 odstotne točke) in Italiji (+4,4 odstotne točke). V Sloveniji je bila razlika med deležema pri +11,2 odstotne točke (povprečje EU-ja je znašalo +8,5 odstotne točke).