Florjančič je v svojem programu ob prijavi na mesto predsednika vrhovnega sodišča poudaril poenotenje sodne prakse in boljšo organizacijo sodišč. Pričakuje tudi intenzivno trajno izobraževanje sodnikov vse od priprave na sodniško službo dalje.

Napovedal je okrepljeno sodelovanje s centrom za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu za pravosodje, želi si tudi več notranjih izobraževanj oz. izmenjave znanj med sodniki in sodišči. V pogovoru za oddajo Odmevi pa je poudaril, da si želi izboljšanja odnosa z ministrstvom za pravosodje, zlasti pri spreminjanju za delovanje sodišč relevantne zakonodaje. "Način, da se ne upošteva stališča sodišč, je tukaj resnično pomanjkljiv in problematičen, tako da bo eno izmed mojih temeljih prizadevanj, da tukaj vendarle najdemo več usklajenosti z ministrstvom za pravosodje."

Glede zaupanja v sodstvo pa je dejal, da bo del javnosti vedno nezadovoljen z odločitvami sodišča, glede na to, da sodišča vedno odločijo v korist ene ali druge stranke. O glasovanju v državnem zboru pa je v Odmevih dejal, da so nasprotovanja njegovemu imenovanju legitimna in bo poskušal vsako kritiko, če bo le upravičena, tudi upoštevati.

"Tu ni težave. Bolj je težava, da pridejo ta stališča do izraza pri postopkih imenovanja sodnikov, ko politika to uporablja za obračunavanje s sodniki zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v sodnih postopkih," je dejal. Tu je poudaril pomembnost umika imenovanja sodnikov iz parlamenta, a da se to verjetno ne bo zgodilo kmalu. "Ti napadi sicer niso vedno neupravičeni, kadar delamo napake, je prav, da nas kritizirajo. Na podlagi takih kritik se lahko sodniki v prihodnje orientiramo," je še dodal.

Organizacija bremeni tudi specializirana sodišča
Ob novinarskem vprašanju, zakaj v Sloveniji še nimamo niti ene obsodbe bančne kriminalitete, je opozoril na veliko težavo dokazovanja neposrednega naklepa, saj na odločitve posameznikov vplivajo različne okoliščine. Spomnil je na predlagane spremembe kazenskega zakonika, ki gredo v smeri, da bi postalo dokazovanje naklepa v teh primerih lažje.

Pomembna naloga, ki se je bodo v sodstvu morali lotiti, je po Florjančičevem prepričanju tudi reorganizacija mreže sodišč, kjer bo treba natančno pretehtati, katera merila so pomembna. Opozoril je tudi na težave, s katerimi se spoprijemajo specializirana sodišča; "postopki ne potekajo tako učinkovito, kot bi pričakovali," je dejal novi predsednik vrhovnega sodišča.

Krivda po njegovih besedah ni v slabi izobrazbi sodnikov, temveč so težave organizacijske narave, saj ti sodniki niso obremenjeni zgolj s temi zadevami. "Treba bo premisliti in predlagati spremembe," je dejal.

Glede novega sodnega reda, ki je na začetku leta sprožil precej nezadovoljstva v sodniških vrstah, je Florjančič danes presodil, da je prinesel predvsem kar nekaj negotovosti glede zagotavljanja javnosti v sodnih dvoranah. Tolmačenje ministrstva je po njegovem mnenju sicer "nekaj pomagalo, še vedno pa ni razrešilo vseh vprašanj".