Klemenčič, ki ima kot minister končno besedo pri izboru kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, je ob robu seje DZ-ja napovedal, da bo kandidata predlagal, ko bodo "za to izpolnjeni pogoji". Po njegovih besedah zdaj niso. V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča.

"Konec tedna sem se odločil in danes zjutraj strokovnim službam naročil, naj pripravijo odločbo, s katero se postopek ustavi. Še danes pa bom obvestil sodni svet, naj začne z novim razpisom," je dejal pravosodni minister.

Dejstva, da bo to že tretji razpis, na vrhovnem sodišču pa očitno ni kandidata, ki bi bil sprejemljiv za vse kolege in celotno stroko, ni želel komentirati. Upa pa, da se bodo v tretjem poskusu tako občna seja vrhovnega sodišča kot sodni svet poenotili in našli ustreznega kandidata.

"Sodstvo je pred pomembnimi izzivi. Pomembno je, da dobimo verodostojno osebo, ki bo imela kar najširšo podporo tako v sodstvu kot pozneje v DZ-ju," je še dejal Klemenčič.

Sodni svet ni bil dovolj prepričan
Sodni svet namreč med kandidatoma za predsednika vrhovnega sodišča ni podprl ne Vladimirja Horvata ne Rudija Štravsa. Kot so zapisali v mnenju, noben kandidat ni prepričal s programom in dodatnimi pojasnili v tolikšni meri, da bi dobil predpisano večino glasov članov sodnega sveta, to je dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Vrhovni sodniki so sicer na občni seji 5. septembra izrazili podporo Štravsu.

Vrhovna sodnica: To je ponižanje
Ob ravnanju sodnega sveta je svoj protest "proti izničenju neodvisnosti sodstva" javno izrazila vrhovna sodnica Barbara Zobec. Na podlagi zakulisnih informacij je ocenila, da gre za "dobro zrežirano zgodbo", s katero želijo "vplivne strukture v sodstvu" izločiti njim neljuba kandidata in pripeljati do tega, da bi bila za predsednico najvišjega sodišča v državi izbrana Nina Betteto, najprej kot vršilka dolžnosti, nato še s polnimi pooblastili. Njen javni protest v funkciji vrhovne sodnice je objavljen v časopisu Finance.

Poudarila je, da je občna seja vrhovnega sodišča strnila vrste in v nasprotju z razširjenimi pričakovanji izbrala dva strokovnjaka, potezo je ocenila kot zmago "kroga neodvisnih in avtonomnih vrhovnih sodnikov, ki niso občutljivi za ukaze, navodila".

Precedens
Vrhovna sodnica je izpostavila dejstvo, da sodni svet še nikoli do zdaj ni zavrnil kandidatov, predlaganih od občne seje vrhovnega sodišča, še manj pa, da bi bila takšna mnenja neobrazložena.

Zobčeva je še poudarila, da je občna seja vrhovnega sodišča najvišji kolegijski organ po ustavi najvišjega sodišča v državi. Precedens, kot ga je ustvaril sodni svet, pomeni degradacijo organa, ki je povrhu neobrazložena in tako vprašanje, kakšne so primerne kakovosti za njegovega predsednika, prepušča zgolj ugibanjem.

Po njeni oceni bi lahko sodni svet sprejel drugačno odločitev od občne seje vrhovnega sodišča, vendar le v izjemnih primerih, če se denimo odkrijejo kakšne nove okoliščine, ki kažejo na neprimernost kandidata, nikakor pa ne sme dajati neobrazloženih in posledično "povsem samovoljnih, brezprizivnih končnih mnenj".

Da je sodni svet izdal neobrazloženo in zato arbitrarno mnenje, je farsično, se je v komentarju za isti medij strinjal pravnik Matej Avbelj. Poudaril je, da lahko na takšen način kandidata brez težave zavrne državni zbor, saj se tam sprejemajo politične odločitve - ne pa strokovni organ, kot je sodni svet.