"Ali nam bo to uspelo z ustavnimi dopolnili, danes ne morem napovedati, lahko pa povem, da bom pri novem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča storil vse, da politiko iz tega postopka izvzamemo," je pravosodni minister Goran Klemenčič zatrdil sodnikom, ob Dnevih sodstva zbranih v Portorožu.
Iskanje naslednika Masleše
Izbiranje novega predsednika vrhovnega sodišča je sicer (po obstoječi zakonodaji) pravkar v teku, Klemenčič pa išče naslednika Branka Masleše, ki se je vnovični kandidaturi odpovedal. V prvem krogu se za ta položaj ni prijavil nihče, zdaj je v teku drugi krog.
Minister je napovedal, da bo v DZ poslal tisto, kar "bosta odločila občna seja in Sodni svet, če le ne bodo drugi izjemno tehtni razlogi". "Na to, kako se bo odločal DZ, pa ne morem vplivati," je dodal.
Masleša je izrazil upanje, da bo imenovanje njegovega naslednika potekalo na dostojni ravni in na podlagi dejstev ter da ne bo prišlo do politizacije.
Pozitivna ocena za delo sodstva
V svojem nagovoru je minister tudi ocenil delo sodstva in dejal, da ga v veliki večini ocenjuje pozitivno. A je istočasno opozoril, da "ima sistem tudi svoje težave", pri čemer je izpostavil primer Šilih. "Taki primeri rušijo zaupanje v sodni sistem. Primera ne poznam dovolj, da bi zoper kogar koli kazal s prstom, vendar bi nas kot pravnike moralo vse skrbeti dejstvo, da ne glede na dejansko stanje nekdo išče pravico, končno odločitev, skoraj 20 let," je opozoril.

Masleša: Politika pritiska na sodstvo
Masleša pa je v svojem nagovoru kot že večkrat do zdaj izpostavil politične pritiske na sodstvo. Poudaril je, da si zakonodajna in izvršilna veja oblasti, v katerih ima odločilno besedo politika, sodstvo želita le kot servis za reševanje medsebojnih sporov fizičnih in pravnih oseb, manj pa kot resničnega izvajalca sodne oblasti. "Zato je tudi razumljivo, da so se težave sodstva in pravosodja bistveno okrepile, ko je začelo sodstvo resno izvajati svojo ustavno določeno vlogo in se vzpostavilo kot enakovredna veja oblasti. Od takrat je deležno nič kaj sramežljivih napadov dela politike, pri čemer se poskuša vzpostaviti vtis, da so za rušenje avtoritete sodstva dovoljena vsa sredstva," je opozoril. Dejal je, da je sodstvu kljub temu v zadnjih letih uspelo bistveno izboljšati statistiko, pri čemer pa kakovost njegovega dela ni upadla.

Klemenčič je Masleši v večjem delu pritrdil, a opozoril, da imajo nekatere kritike tudi "svoje temelje v realnosti". Največji izziv se mu zdi, da med izvršilno in zakonodajno na eni ter sodno vejo oblasti na drugi strani vzpostavijo dialog. "Ekcesi vedno so in bodo. Kar pa me moti je, da sodstvo včasih reče: ta grda politika. A ta politika vam reže kruh, tako kot meni, in postavlja okvirje. Ima zelo negativen prizvok, a je hkrati tudi neki blažilec med javnostjo in tem, kar se v pravu dogaja," je dejal. Dodal je, da morata tako sodna kot izvršilna veja oblasti svoje delo opraviti, to pa lahko naredita le tako, da se pogovarjata.

Tradicionalni Dnevi sodstva potekajo v petek in v soboto, na njih pa pravni strokovnjaki komentirajo kakovost sodstva, kako jo zboljšati in o sodniško etiko.