Zaradi manjšega števila nerešenih zadev, od leta 2010 se je število prepolovilo, se sodni zaostanki zmanjšujejo, je na novinarski konferenci izpostavil Masleša. Povprečni čas reševanja zadeve se je tako od leta 2014 s 3,3 znižal na 2,7 meseca. Povprečni čas reševanja pomembnejših zadev pa je v letu 2015 ostal isti kot v letu 2014, in sicer 7,1 meseca. Cilj sodišča je šest mesecev.

Sodišča so v lanskem letu v reševanje prejela nekaj več kot 940.000 zadev, skupaj z nerešenimi jih je bilo nekaj več kot 1.230.000. Na koncu leta je nerešenih tako ostalo 227.000 zadev, od tega nekaj več kot 89.000 pomembnejših.

Zmanjšanje števila nerešenih zadev gre delno tudi na račun tega, da se število prejetih, predvsem pomembnejših zadev zmanjšuje. To predsednik vrhovnega sodišča pripisuje vse bolj ustaljeni sodni praksi, zaradi katere lahko sodstvo hitreje rešuje zadeve, tožniki pa tudi natančneje vedo, kaj lahko pričakujejo.

Večji poudarek na kakovosti
Ker zaostanki po besedah Masleše niso več takšna težava, so se zdaj bolj usmerili v kakovost sojenja. Izboljšanje nameravajo doseči z izobraževanjem sodnikov, izboljšanjem sodnih odločb in boljšim prenašanjem izkušenj starejših sodnikov na mlajše.

Želijo si izboljšati tudi sam sodni postopek. To nameravajo doseči z dodatnim izobraževanjem sodnega osebja, enotnejšo sodno prakso in določitvijo časovnih standardov za reševanje posameznih zadev. Večjo enotnost sodne prakse želijo med drugim doseči s spremembo zakonodaje, ki so jo predlagali ministrstvu za pravosodje, s katero bi uvedli t. i. razširjene senate, in z nadaljnjim javnim objavljanjem sodnih odločb vrhovnega in višjih sodišč. Določene korake nameravajo narediti tudi za večjo prijaznost sodišč do strank.

Zmanjšalo se je tako število sodnikov, in sicer za 28, na 913, kot tudi sodnega osebja - za 66. Pri sodnikih je po njegovih besedah težava v tem, da je njihova starostna struktura neuravnotežena, saj v sistem prihaja zelo malo mlajših sodnikov.