Podlaga za razpravo na izredni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS-a in NSi-ja, poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli in nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, so podatki iz pregleda dela Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki kažejo, da je Slovenija po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v vrhu med evropskimi državami.

Vinko Gorenak (SDS) je v predstavitvi stališč opozoril, da je ESČP do leta 2014 obravnaval 323 pritožb, povezanih s Slovenijo, pri tem pa v 304 primerih ugotovil kršitve človekovih pravic. "To pomeni, da ima slovenski državljan kar 94 odstotkov možnosti, da bo s svojo pritožbo na ESČP-ju uspel. Kakšno je potem naše pravosodje, je jasno," je dejal.

Za kršitve kriva tudi politika
V SMC-ju pa po besedah Jasne Murgel odločno nasprotujejo nekaterim ocenam, da je stanje v Sloveniji na področju človekovih pravic porazno in da so za takšno stanje odgovorna izključno sodišča. Odgovornost je po njenih besedah tudi na strani politike, ki ni pravočasno zagotovila potrebnih zakonskih sprememb.

Opozorila je, da navedbe, da je Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic, izhajajo zgolj iz ugotovitev nevladne organizacije Rights Info in da ESČP Slovenije tudi sam ne izpostavlja kot množične kršiteljice človekovih pravic.

Matjaž Nemec (SD) pa je izpostavil "nedorečeno metodologijo zbiranja in obdelovanja podatkov" o sodbah ESČP, ki jo je opravil Rights Info. A se Slovenija po njegovi oceni kljub temu "ne more zatekati k ignoranci problema, ampak mora nadaljevati s korenitimi spremembami".

Stanje bi moralo biti boljše
Da so potrebne korenite spremembe v pravosodju, je ocenila tudi Iva Dimic (NSi): "Sodstvo ostaja vase zaprt sistem brez sposobnosti samorefleksije. Vrh sodne oblasti si zatiska oči pred realnostjo, pri tem pa za tako stanje nihče ne prevzema odgovornosti." Kršitve človekovih pravic bi morale biti po njenih besedah "alarm za sodišča", hkrati pa tudi priložnost, da sodišča "pregledajo konkretne kršitve ter pripravijo načrt za njihovo odpravo".

V ZL-ju pa po besedah Mihe Kordiša pozdravljajo vsako razpravo o težavah, ki jih ima država s kršenjem človekovih pravic. Sklepanje, da slovensko sodstvo sistematično krši človekove pravice, se zdi Kordišu pavšalno, "bi pa lahko bilo in bi moralo biti stanje boljše".

Bojan Dobovšek je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev ocenil, da se danes v DZ ukvarjajo s posledicami, ne pa z vzroki. "Dokler v pravosodju ne bodo priznali, da obstaja napaka, ne bomo prišli do pravih rešitev," je dejal. Sam glavne težave v sodstvu vidi v videzu pristranskosti, v premajhni učinkovitosti, napačnem kadrovanju in upravljanju.

"Slovenija ni velika kršiteljica"
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je sicer zavrnila navedbe, da je mogoče iz podatkov ESČP-ja razbrati, da je Slovenija največja in sistematična kršiteljica človekovih pravic.
Po njenih besedah se večina ugotovljenih kršitev pred ESČP-jem nanaša na kršenje pravice do sojenja v razumnem roku. Pravico do sojenja v razumnem roku so po letu 2006 začeli pospešeno urejati, ko je država sprejela zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zaradi česar je število tovrstnih pritožb pred ESČP-jem močno upadlo.

Brecljeva opozarja tudi, da je podatke o kršenju človekovih pravic na podlagi pregleda ESČP-ja pripravila organizacija Rights Info, pri tem pa naj bi uporabila napačno metodologijo. "Ta je bila takšna, da na prva mesta po kršitvah postavlja države z nizkim številom prebivalstva," je dejala.

"Trditev, da v Sloveniji obstaja strukturna, sistemska težava v sodstvu, je treba na podlagi primerljivih podatkov in primerjalnega pregleda odločno zavrniti. Slovenija ne velja za veliko kršiteljico človekovih pravic," izpostavlja Brecljeva, ki se vseeno strinja, da je treba vzpostaviti jasen sistem, ki bo neposredno metodološko spremljal odločbe ESČP-ja in njihovo uresničevanje.