pravosodja in pravne države težave. Vendar niso takšne narave, da bi se nad sodstvo spravili z ognjem in mečem," je dejal.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je v uvodu predstavitve dosežkov ob prvi obletnici svojega ministrovanja povedal, da med ključne cilje njegovega delovanja sodi povrnitev zaupanja v pravosodje in krepitev pravne države. "Naloga ni lahka, ni pa nemogoča. Vendar ni odvisna le od izvršilne veje oblasti. V enem letu je bilo veliko narejenega," je dejal Klemenčič.

Tako je bilo popravljenih ali pripravljenih 12 zakonov s področja pravosodja, med drugimi noveli zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika, kjer je bil poudarek pri spremembah odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, povišale pa so se kazni za koruptivna dejanja in davčne zatajitve.

Okrepili pa so tudi delo tožilstva. Tako bo kmalu priseglo 30 novih tožilcev in takoj bodo začeli delo, za katerega je država zagotovila denar. "Gre za največjo okrepitev tožilstva v zadnjih dvajsetih letih," je poudaril Klemenčič.

Več zaposlenih v zaporih
Na področju izvrševanja kazenskih sankcij se je po Klemenčičevih besedah po dolgem času zmanjšal trend zmanjševanja pravosodnih policistov, katerih število je v zadnjih letih upadalo, medtem ko se viša število zapornikov. Vlada pa je tudi zagotovila sredstva za 25 novih zaposlitev, med njimi so tudi pedagogi, sociologi in psihologi, ki se ukvarjajo z zaporniki.

Pohvalil se je tudi z dosežki na varčevalnem področju. Tako je bila za polovico znižana nagrada pri t. i. praznih stečajih in za polovico znižana tarifa za zagovarjanje po uradni dolžnosti, ki bremenita proračuna sodišč.

"Slovenija ima na področju pravne države in pravosodja težave. Vendar niso takšne narave, da bi se nad sodstvo spravili z ognjem in mečem," je glede očitkov o nedelovanju pravne države in "krivosodja" poudaril Klemenčič in vztrajal pri stališču, da so trendi obrnjeni v pravo smer, in to priznavajo mednarodne ocene.

Sodstvo po njegovih besedah niso le primeri, kot so Patria, Kordež, Bavčar … Lahko pa so problematični z vidika sodne prakse. "Vendar tu izvršna oblast nima vzvodov. Lahko sodelujemo le pri organizaciji dela sodišč," je dodal.

Statistika ne odraža pravega stanja
Vlada je sprejela tudi odziv glede statistike Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), po katerih naj bi Slovenija sodila med največje kršilce v Evropi. Klemenčič je povedal, da statistika ne odraža dejanskega stanja, vendar je odločitve ESČP-ja treba jemati resno. Glede največjih kršitev človekovih pravic pa je sodstvo odgovorno zgolj za sojenja v nerazumnem roku. Druge najpogostejše kršitve, ki jih je ugotovil ESČP, pa se nanašajo na varčevalce LB-ja in izbrisane. Kar pa so bile politične odločitve. "Politiki bi se morali pogovarjati o sebi. To niso bile sodne odločitve," je opozoril.

Patria bi morala biti običajen primer
Pravosodni minister se je odzval tudi na zahteve po odstopih odgovornih v sodstvu po zastaranju zadeve Patria, ki po njegovem mnenju ni navaden primer, čeprav bi moral biti s pravnimi očmi to povsem običajen primer. Glede morebitnih odstopov odgovornih je dejal, da ni nobenih pravnih podlag zato.

Lahko bi se sicer kdo prostovoljno odločil za odstop, vendar bi to bila po Klemenčičevem mnenju nevarna praksa. "Parlament bi bil prazen, če bi odstopili poslanci, ki so glasovali za zakon, ki je bil pozneje na ustavnem sodišču razglašen za kršitev človekovih pravic," je še opozoril minister Klemenčič, ki je tudi povedal, da sam sicer ni pretiran optimist, vendar optimistično zre v prihodnost slovenskega pravosodja.