Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je na dogodku opozoril na "čeri", ki ogrožajo neodvisnost sodstva. Te so tako znotraj kot zunaj sodstva samega, je dejal Florjančič in dodal, da je z vidika sodstva v tem pogledu pomembna in odločilna vloga vsakega posameznega sodnika in vseh sodnikov skupaj, delujočih znotraj institucionalnega okvira sodstva.

Poudaril je, da je demokracija enako ranljiva, kot je ranljiva neodvisnost sodstva in je njuna usoda neizogibno povezana. Zato je nujno sodelovanje in prizadevanje vseh institucij države za krepitev pravne države ter za iskanje in utrjevanje skupnega imenovalca pri njenem pojmovanju.

Po Florjančičevih besedah je sodna oblast nedvomno pomemben vir družbene moči in ima tudi edinstveno pristojnost pravnega nadzorovanja drugih dveh vej oblasti, kar ne velja v obratni smeri, v odnosu do sodstva. Kot je dejal, je to tudi razlog, da se bodo vedno znova pojavljali interesi, da se ta moč sodstva obvlada ali zmanjša na minimum.

Če gre pri teh poskusih za očitno kršenje ustavno določenih razmerij med vejami oblasti, se jim je, tako Florjančič, mogoče tudi lažje in transparentno zoperstaviti. Kot primer je poudaril ustanavljanja preiskovalne komisije DZ-ja, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost, tudi sodnikov, za odločanje v konkretnih sodnih postopkih.

Florjančič: Večja nevarnost je morda prikrito slabljenje sodstva

A po njegovem mnenju sodstvu morda preti celo večja nevarnost, ko gre za prikrito, težje prepoznavno delovanje, ki slabi sodstvo, na primer s politiko plačnega sistema za sodnike ali z ukrepi na področju proračunske porabe. Pri tem je poudaril, da so plače slovenskih sodnikov dejansko zamrznjene več kot desetletje, kar je privedlo do plačnih nesorazmerij med nosilci treh vej oblasti. Skrb pa vzbuja tudi dejstvo, da so se sredstva za sodstvo za letos občutno zmanjšala.

Kot možne je Florjančič omenil še poskuse slabitve sodne veje oblasti tudi z ustvarjanjem delitev znotraj sodstva samega, "delitve, ki so spodbujene s širjenjem vpliva v sodstvo s strani takih in drugačnih interesnih povezav in ki nimajo podlage v ustavno opredeljeni vlogi sodstva in sodnikov".

Pahor: Zaupanje v pravno državo je temelj pravičnosti

Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru poudaril pomen neodvisnega, nepristranskega in strokovnega sodstva, ki je temeljni pogoj za svobodno življenje in izražanje ljudi, za uspešnost družbe in države.

Po njegovih besedah si je težko zamisliti uspešno državo zadovoljnih ljudi, v kateri ti ne bi zaupali pravu, kjer ne bi verjeli, da pravo varuje naša življenja in delo ter da nad spoštovanjem in uporabo prava bdijo pravična, s pravnim znanjem in človeško modrostjo opremljena neodvisna in nepristranska sodišča.

Zaupanje v sodstvo in pravno državo je temelj pravičnosti, nezaupanje vanj pa skrajno nevarno, je še opozoril. V svojem govoru je pozval tudi k izvrševanju in spoštovanju pravnomočnih sodnih odločb. "Naloga vseh nas je, da varujemo to neodvisnost sodstva in s tem tudi njegov ugled in zaupanje v javnosti," je poudaril.

Kot je še poudaril, je danes za slovensko in evropsko skupnost zahteven čas, saj se ob rusko-ukrajinski krizi ruši mednarodni red, utemeljen na mednarodnem pravu, bistvo katerega je med drugim spoštovanje suverenosti države, prepoved zločina agresije in obveza mirnega reševanja sporov med državami.

Vpliv epidemije na sodstvo

Florjančič je sicer uvodoma poudaril, da so se slovenska sodišča tudi v letu 2021 hitro in uspešno prilagodila spremenjenim razmeram delovanja zaradi covida-19. To se je odrazilo tudi v pozitivnih rezultatih dela sodišč, ki so bila nad pričakovanji, je poudaril.

"V letu 2020 se je število nerešenih primerov na slovenskih sodiščih povečalo nad pet odstotkov, v letu 2021 pa se je trend že obrnil. Sodišča so namreč rešila več zadev, kot so jih prejela in tako ob koncu leta ponovno zmanjšala število nerešenih zadev," je med drugim poudaril Florjančič.

Dikaučič: Enakovrednost vej oblasti tudi v plačah

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je poudaril, da legitimnost pravosodju tlakujeta transparentnost in z njo integriteta. Po njegovih besedah je sodstvo dolga leta veljalo za zaprt sistem, tudi na področju komuniciranja z javnostmi, zato ga veseli napredek na tem področju.

Pravosodno ministrstvo v odnosu do sodstva prevzema vlogo organa izvršilne veje oblasti, ta pa je po ministrovih besedah povezana z zagotavljanjem splošnih pogojev za delo sodišč. Med drugim je tako poudaril zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, dotaknil pa se je tudi problematike plač sodnikov in sodnega osebja.

"Enakovrednost vseh treh vej oblasti terja enakovrednost tudi pri plačilu za delo njihovih nosilcev. Dokler plače sodnikov zaostajajo za več razredov za plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, o enakovrednosti lahko govorimo le navidezno," je dejal Dikaučič. Hkrati je zatrdil, da je sam ustavno načelo delitve oblasti vedno razumel ne le kot ločitev posameznih funkcij oblasti, temveč tudi kot ravnovesje med njimi.

Med ključnimi prioritetami je minister v luči epidemioloških razmer poudaril še digitalizacijo pravosodja, med izzivi pa ureditev področja upravnega sodstva in kazenskega področja.

Accetto: Le, če verjamemo v pravo ...

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je svoj govor ponazoril z mitom boginje pravičnosti Justice. Kot je pojasnil, lahko namreč pravo dojemamo kot mit, učinkuje le in kolikor verjamemo vanj. "Samo, če verjamemo vanj, če ga živimo, potem je lahko več kot zgolj izraz nekega upajočega prizadevanja, ampak dejanski mehanizem, ki ureja in nadzira družbena razmerja," je prepričan.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je poudaril vlogo sodnega sveta, ki je po njegovih besedah v zadnjem obdobju opozarjal predvsem na potrebo po finančni, kadrovski in prostorski okrepitvi sodišč. Opozoril je tudi na odnos med posameznimi vejami oblasti, od katerih je sodna po njegovem mnenju najbolj ranljiva, saj si sama ne odreja finančnih sredstev, niti ne sprejema lastne zakonodaje. Rušenje ugleda sodstva na podlagi večkrat neutemeljenih, neresničnih kritik, na katere sodna veja ne more vselej podati celotnega odgovora, pa je po njegovem prepričanju vprašanje javne in politične kulture ter stopnje njenega razvoja.

Generalni državni tožilec Drago Šketa pa je spomnil, da delo sodstva in državnega tožilstva v zadnjem času zaznamuje epidemija covida-19 ter s tem povezani epidemični ukrepi. V takšnih negotovih časih je po njegovih besedah eden najpomembnejših izzivov digitalizacija sodstva.

Na to je opozoril tudi generalni državni odvetnik Jurij Groznik. Brez nadaljnje digitalizacije si tako po njegovih besedah ni mogoče predstavljati poti naprej, zato je bilo tudi delo državnega odvetništva v zadnjem letu usmerjeno v digitalizacijo delovnih procesov. Podobno je poudaril tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman, ki je sicer opozoril še na konstruktivno komunikacijo, ta je po njegovih besedah tudi v pravosodju "ključ do napredka".

Predsednik Notarske zbornice Slovenije Bojan Podgoršek je pozdravil pripravljenost sodišč za sodelovanje "s ciljem odprave nepotrebnih zastojev v postopkih in s ciljem pospešiti in poceniti te postopke". Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič je nekaj besed namenila še refleksiji dela slovenskih sodnikov. Kot je dejala, morajo biti sodniki pri grajenju samopodobe kritični, a tudi ponosni, saj s svojim znanjem in sodniškimi veščinami ne zaostajajo za kolegi iz tujine.