Florjančič je v nagovoru poudaril, da se je število nerešenih zadev ob koncu leta 2019 v primerjavi z letom poprej spet znižalo, hkrati se je skrajšalo tudi povprečno trajanje postopkov. Ob tem je opozoril na težave, s katerimi se sodstvo spoprijema predvsem zaradi svoje odvisnosti od drugih dveh vej oblasti. Tako denimo obžaluje, da t. i. sodniška zakonodaja, ki med drugim predvideva uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, še vedno ni sprejeta, čeprav je ministrstvo za pravosodje lani že pripravilo skoraj v celoti usklajene spremembe. Te bi namreč omogočile učinkovitejše organiziranje dela na prvostopenjskih sodiščih, je dodal.

Slovenska sodišča so lani prejela več kot 839.000 zadev, rešila so jih 850.000, je na novinarski konferenci povedal predsednik vrhovnega sodišča Florjančič. Poudaril je, da so imeli ob koncu leta 2019 manj nerešenih zadev kot konec leta 1990, čeprav so se od tedaj pristojnosti slovenskega sodstva zelo razširile. Na zadnji dan preteklega leta je ostalo še nekaj več kot 133.000 nerešenih zadev, je povedal ob odprtju sodnega leta.

Florjančič je nezadovoljen tudi zaradi še vedno neustrezno urejenega plačnega položaja sodnikov. Njihove plače namreč že skoraj desetletje ostajajo na isti ravni, zaradi česar s težavo zagotavljajo ustrezen kader, je poudaril na novinarski konferenci ob odprtju sodnega leta. Prav tako je opozoril na prostorske težave sodišč, ki jih država nikakor ne rešuje. Ob tem je navedel, da najem prostorov, v katerih delujejo sodišča, stane štiri milijone evrov na leto.

Pereče pomanjkanje pravosodnih policistov

V nagovoru se je vprašal tudi, kdo bo nosil odgovornost za zastoje v kazenskih postopkih, ker izvršilna veja oblasti zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov ne more zagotoviti privedbe pripornikov na obravnave.

Prav tako je opozoril na pomanjkljivo sodelovanje z zakonodajno vejo oblasti, saj ta včasih sprejema nepremišljene in s sodstvom neusklajene zakonske rešitve. Tak primer je zakon, namenjen urejanju sodnega varstva pravic nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki po njegovih besedah predstavlja primer ne dovolj premišljenega ukrepa. "Na sodstvo je namreč dobesedno zvrnil potencialno takšno količino gospodarskopravdnih zadev, ki jih vse slovensko sodstvo na tem področju sicer prejme v približno 19 letih," je dejal. Takšna zakonska ureditev po njegovih besedah predstavlja veliko sistemsko tveganje za delovanje sodstva.

Postopki po tem zakonu bi namreč trajali pet ali šest let, pravnomočna odločitev pa bi bila sprejeta po desetih letih ali več, je pojasnil na novinarski konferenci. Podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je kot težavo poudaril število tožnikov, ki jih je po oceni več kot 100.000. Zato na vrhovnem sodišču predlagajo rešitev za vložitev kolektivnih tožb, še boljša pa bi bila po Đorđevićevih besedah izvedba vzorčnega postopka.

Problematično družinsko področje

Florjančič je kot problematično navedel tudi družinsko področje, na katerem se je lani z začetkom uporabe družinskega zakonika na okrožnih sodiščih za 70 odstotkov povečalo število novih družinskih zadev, bolj nepričakovano pa je bilo po njegovih besedah kar 190-odstotno povečanje števila nepravdnih zadev. Težave na tem področju še vedno povzroča tudi nezadostno število izvedencev klinične psihologije, je dodal.

Zato letos načrtujejo strokovna usposabljanja in izobraževanja ter informatizacijo postopkov. Ministrstvo za zdravje mora po Florjančičevih besedah zagotoviti dodatne specializacije za področje klinične psihologije, ministrstvo za delo pa več brezplačnih terapevtskih programov.

Posebna pozornost bo letos namenjena še upravnemu sodstvu, pri katerem je zaradi novih pristojnosti opazen porast števila nerešenih zadev. Med letošnjimi prednostnimi nalogami je Florjančič omenil še kazensko področje, na katerem so se lani časi reševanja zadev nekoliko podaljšali, k čemur je v precejšnji meri pripomoglo povečanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo tujci oz. z migracijami povezana kazniva dejanja.

Sodniki ves čas pod drobnogledom javnosti

Florjančič je v nagovoru sodniškim kolegom opozoril, da se morajo zavedati, da so ves čas pod drobnogledom javnosti, zato je pomembno, da sodstvo deluje čim bolj odprto in transparentno. "Javnost nas ne ocenjuje le skozi posamezne sodne odločitve, ampak moramo za ugled sodniškega poklica skrbeti vsak dan v tednu in vsak dan v letu. Zato bomo za naš ugled v javnosti največ storili sami, če bomo ob zvestobi sebi lahko hkrati zvesti svojemu poklicu in etičnim standardom, ki nas zavezujejo," je še dodal.

Glede zaupanja v delo sodstva pa je na novinarski konferenci dodal, da se to izboljšuje, a je še vedno na relativno nizki ravni. Po njegovih besedah je značilno, da delo sodstva bolj pozitivno ocenjujejo tisti, ki imajo z njim izkušnje, kot pa splošna javnost.

Pahorjeva zahvala sodnikom

O ugledu sodstva je na odprtju sodnega leta spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah kljub spodbudnim dosežkom sodstva v javnosti žal odmevajo le primeri slabe, ne pa dobre prakse. "En sam zastaran postopek vrže slabo luč na tisoče uspešno zaključenih," je dodal. Zato je po njegovem mnenju treba nujno skrbeti za varovanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva, kar povečuje tudi ugled in zaupanje v javnosti.

"Pravna država kljub številnim drugačnim stališčem deluje," je poudaril Pahor, ki se je sodnikom zahvalil za trud pri uveljavljanju neodvisnosti, učinkovitosti in pravično opravljenem delu. Dodal je še, da so trendi pozitivnih sprememb spodbudni, je pa še vedno dovolj prostora za izboljšave.

Tradicionalnega odprtja sodnega leta, ki je danes potekalo v sodni palači, so se udeležili tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, predsednik sodnega sveta Erik Kerševan, ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik Jurij Groznik in predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.

Rezultati dela za leto 2019

Rezultati dela za leto 2019 kažejo, da je sodstvo obvladovalo število prejetih zadev, saj se število nerešenih zadev še naprej zmanjšuje. Obvladovanje števila prejetih zadev je v letu 2019 znašalo 101 odstotek. To pomeni, da so sodišča rešila nekoliko več zadev, kot so jih prejela v tem letu. Čeprav se število nerešenih zadev po kategorijah ne zmanjšuje enakomerno, so v letu 2019 število nerešenih zadev zmanjšali v vseh kategorijah, je povedal Florjančič.

Sodišča so leta 2019 v reševanje prejela nekaj več kot 122.000 pomembnejših zadev, kar je za 0,1 odstotka več kot leto prej, rešila pa so več kot 123.000 pomembnejših zadev. Na koncu leta 2019 je tako ostalo nerešenih še nekaj manj kot 80.000 pomembnejših zadev oziroma odstotek manj kot ob koncu leta 2018.

V letu 2019 so vsa sodišča skupaj v reševanje prejela nekaj več kot 717.000 ostalih zadev, rešila so jih nekaj več kot 727.000. Nerešenih je na zadnji dan lanskega leta ostalo nekaj več kot 53.000 ostalih zadev. Število nerešenih zadev je tako v primerjavi z letom 2018 upadlo za 17 odstotkov.

Zadeve, starejše od 10 let

Število nerešenih pomembnejših zadev, starejših od 10 let, se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenilo, število ostalih nerešenih zadev pa se je zmanjšalo za 30 odstotkov. Čeprav se delež pomembnejših zadev v strukturi nerešenih zadev veča, se je število nerešenih pomembnejših zadev, starejših nad 10 let, v zadnjih petih letih zmanjšalo za 24 odstotkov. Medtem se je število nerešenih pomembnejših zadev, starih od pet do 10 let, povečalo za štiri odstotke.

V letu 2019 je bilo sodstvo uspešno tudi pri skrajševanju povprečnega trajanja postopkov, je poudaril Florjančič. Povprečno trajanje se je skrajšalo tako za pomembnejše kot tudi za ostale zadeve. Pri pomembnejših zadevah so postopki povprečno trajali 7,9 meseca, pri ostalih zadevah pa 1,4 meseca, tako da je povprečje med vsemi zadevami 2,3 meseca, je trajanje postopkov konkretiziral predsednik vrhovnega sodišča.

Podaljšal pa se je povprečen čas trajanja postopkov na kazenskem področju. K temu je po Florjančičevih besedah pripomogel velik porast zadev v povezavi s kaznivimi dejanji tujcev in migracijami, težava pa je tudi v pomanjkanju kadrov.

Pomanjkanje kadrov tudi sicer otežuje nemoteno delovanje sodstva. Čeprav imajo sodišča vse več pristojnosti, se je število sodnikov zmanjševalo vse od leta 2007 do 2017, od takrat pa ostaja skoraj enako. Število sodnega osebja po kriteriju dejanske prisotnosti se je v letu 2019 spet povečalo. Število sodnikov na 100.000 prebivalcev se znižuje že od leta 2012, razmerje med številom sodnega osebja in sodniki pa je glede na cilje Strategije Evropa 2020 še vedno prenizko. Število sodniških mest se je tako zmanjšalo na 892, število sodnega osebja pa znaša 3300.