Tako so delavci v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih za starejše, centrih za socialno delo, varstveno-delovnih centrih ter na nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v laboratoriju za okolje in hrano med osmo in deseto uro prekinili svoje delo. Stavko pa so po slovenskih bolnišnicah spremljali tudi shodi delavcev, ki so na tak način opozorili na svoj položaj.

Težave delavcem povzroča predvsem preobremenjenost, saj so deležni vedno novih delovnih obveznosti, nadurnega dela in dela v več izmenah, ki ga po potrebi tudi podaljšujejo brez ustreznega plačila. Prav zato zahtevajo uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, je v svojem govoru na shodu v ljubljanskem kliničnem centru poudarila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar.

Odprava anomalij, plačilo dela ob praznikih ...
Veliko nezadovoljstva predstavljajo tudi razmeroma nizki plačni razredi zaposlenih, zahteve po odpravi plačnih anomalij in odpravi varčevalnih ukrepov pa so postale še glasnejše, potem ko je vlada popustila zahtevam drugih uslužbencev. Zahteve glede odprave plačnih anomalij in dvigu plač je na shodu izpostavila generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dragica Kekec.

Oba sindikata zahtevata tudi višje plačilo nočnega dela kot tudi dela ob nedeljah in praznikih, ureditev manj ugodnih delovnih razmer in pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. Branje zahtev v ljubljanskem kliničnem centru je spremljal tudi bučen aplavz zdravstvenih delavcev, ki so se zbrali v preddverju centra.

"V tujini za enako delo dvakrat višje plačilo"
"Delam skoraj vse vikende, praznike, potem pa sem med tednom en dan prost. Svojih otrok praktično ne vidim, potem pa na koncu meseca komaj dam na stran nekaj, da jih lahko enkrat na leto peljem na dopust," pripoveduje mlad delavec v zdravstveni negi. "Delam že deset let, pa sem napredoval za dva razreda, pa še to v zadnjih letih, ko so se sprostili nekateri varčevalni ukrepi. A kar dobim več pri osnovi, so nam znižali pri malici in drugih dodatkih."

Da so delovne razmere v Sloveniji bistveno manj privlačne od tujih držav, je v svojem govoru poudarila tudi Mlakarjeva in dodala, da se veliko zaposlenih odloča za odhod v tujino. "Tudi sam poznam enega, ki je šel v Nemčijo. Prejema več kot dvakrat višjo plačo, življenjski stroški tam pa niso bistveno višji od Slovenije. On si lahko zdaj privošči veliko več," še dodaja mladi delavec v zdravstveni negi, ki pa glede uspeha stavke ni pretirano optimističen. "Ne vem, koliko lahko taki shodi pripomorejo k izboljšanju stanja. Na žalost je tako, da bi se vse uredilo, šele če bi tu kaj zagorelo."

"Delal bom dlje, nadur pa ne bo"
Njegov kolega se podobno srečuje s težavami pri svojem delu, ki pa so predvsem finančne. "Zdaj sem začel delati višjo šolo, da bom imel izobrazbo za višji plačni razred, tako da moram poleg stroškov za življenje in družino plačevati še 3.500 evrov na leto, zato da se lahko izobrazim o nečem, kar že delam deset let," pripoveduje in dodaja, da ga moti tudi to, da delodajalci ne upoštevajo posebnih tveganj pri njihovem delu. "Tukaj staknemo tudi veliko okužb, sam imam dolgoročne zdravstvene posledice zaradi ene okužbe, pa o tem nihče noče nič slišati."

Tudi on ni glede stavke optimističen, saj poudarja, da veliko njegovih sodelavcev kljub stavki dela, ker imajo zakonske omejitve. "Tako ali tako pa bomo morali vse delo opraviti," še dodaja. Na vprašanje, ali to pomeni nadure, pa se le nasmehne. "Jaz bom delal dlje, nadur pa ne bo nihče priznal."