Drugi dan obiska v Nemčiji se je slovenski premier v Berlinu srečal z nemško kanclerko, s katero sta pretežni del pogovorov namenila razmeram v Evropski uniji in dolžniški krizi v območju skupne evropske valute. Merklova in Janša sta poudarila, da imata Nemčija in Slovenija v boju proti krizi v evrskem območju zelo podobna stališča.

Kanclerka in premier se predvsem strinjata, da se je treba "držati dogovorjenih programov in pravil, da bo lahko to območje delovalo". Vzdržni proračuni so nujni, ne pa tudi zadosten predpogoj za doseganje trajne rasti, sta se strinjala.

"Nobena skupnost ne more dolgo obstajati, če del te skupnosti računa, da bo nekdo drug plačeval njegove račune. Pravila morajo biti jasna za vse," je dejal slovenski premier.

"Brez stabilnosti (javnih financ) ni mogoče načrtovati pozitivne prihodnosti. Zato je za nas dilema, ali gospodarska rast ali varčevanje, umetna. Treba je spoštovati pravila, treba se je sprijazniti s tem, da lahko porabimo toliko, kot zaslužimo," je poudaril Janša in ob tem spomnil, da je bila zato Slovenija med prvimi državami, ki je že aprila ratificirala fiskalni pakt.

Obisk v Nemčiji je prvi Janšev dvostranski uradni obisk v tujini. Janšo je sprejel tudi predsednik zveznega parlamenta Norbert Lammert.

Iskanje nemških naložb
Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in najmočnejše gospodarstvo Evrope. V ospredju pogovorov je bila poleg boja proti dolžniški krizi na evrskem območju predvsem krepitev gospodarskega sodelovanja med državama - še posebej pregled možnosti za morebitne nove nemške naložbe v Sloveniji in krepitev sodelovanja na infrastrukturnem področju.

Janša se je o tem že v torek zvečer pogovarjal s predsednikom uprave nemških železnic Deutsche Bahn Rüdigerjem Grubejem. Vsebine pogovorov v delegaciji niso razkrili, verjetno pa sta govorila o oživitvi projekta logističnega holdinga, v katerega bi bile poleg Deutsche Bahna vključene slovenske družbe Luka Koper, Slovenske železnice in Intereuropa.

Ideja o oblikovanju logističnega holdinga je nastala že v času prve Janševe vlade, a so nato te aktivnosti ob zamenjavi oblasti v Sloveniji zastale. V torek so ugotovili, da "osnovni interes" v tej smeri na obeh straneh še obstaja, v prihodnosti pa bo treba ugotoviti, ali so določeni pogoji pri tem spremenili, in temu primerno prilagoditi ravnanje. Janša o podrobnostih za zdaj ni hotel govoriti, a "testiranje projekta gre naprej".

Merklova zaupa slovenski vladi
Poleg krepitve dvostranskega (gospodarskega) sodelovanja so bili tema današnjih pogovorov tudi reformni procesi v obeh državah. Merklova je izrazila prepričanje, da so protikrizni ukrepi, ki jih Slovenija zdaj sprejema, "pravi in potrebni". Sama verjame, da je se slovenska vlada z izzivi pogumno spopada in jih bo premagala.

Po besedah Janše si slovenska vlada prizadeva izboljšati poslovno okolje v Sloveniji, da bo to privlačnejše za tuja vlaganja, zato je med drugim že sprejela nekatere korake v tej smeri na področju davčnega sistema.

Med drugim je Slovenija znižala davek na dohodek pravnih oseb ter uvedla olajšave za investicije in davčne počitnice. Bistveno bodo znižani tudi stroški dela, trg dela pa bo reformiran v skladu z načelom varne prožnosti.

Ob tem v teh dneh slovenski parlament sprejema "verjetno najpomembnejšo odločitev v zadnjih letih", s katero naj bi v sorazmerno kratkem času izravnali oziroma stabilizirali javne finance ter dosegli ponovno gospodarsko rast in zagon.

"Zavedamo se, da lažje poti iz krize ni, vemo pa, da je veliko lažnih prerokov, ki to obljubljajo, vendar jim ne mislimo nasedati," je zatrdil Janša.

Janša z gospodarstveniki kmalu znova v Nemčijo
Janšev obisk Merklove naj bi bil tokrat bolj političen, glavne gospodarske teme bodo na programu, ko bo Janša v Nemčijo potoval skupaj z gospodarsko delegacijo, predvidoma v prihodnjih mesecih.

Nemčija je v nasprotju s Slovenijo ena redkih evropskih držav, ki je dolžniška kriza ni huje prizadela. Nujne strukturne reforme je izpeljala še pred krizo. Vlada v Berlinu za letos tako napoveduje 0,7-odstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast BDP-ja. Nemčija ostaja gonilo rasti v Evropi in velja pri vlagateljih za "varno zavetje".

Kot največje evropsko gospodarstvo in druga največja izvoznica na svetu je imela (in ima) Nemčija velike koristi od uvedbe evra, hkrati pa je morala ob reševanju dolžniških težav drugih držav z evrom nase prevzeti levji delež bremena finančne pomoči tem državam.

Pri odločanju o tem, kako naj poteka boj z dolžniško krizo, ima beseda Merklove v Bruslju zagotovo veliko težo. Njeno vodilo pri tem je javnofinančna disciplina, skupaj z izvedbo nujnih strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti.

Nemčija ena največjih vlagateljic v Sloveniji
Namen uradnega obiska v Nemčiji je tudi krepitev prijateljskih odnosov in političnega dialoga med državama. Odnosi med Slovenijo in Nemčijo so tradicionalno odlični. Zaznamuje jih intenzivna dinamika medsebojnih obiskov in srečanj na različnih ravneh. Državi tesno sodelujeta tudi v okviru EU-ja.

Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino svoje zunanje trgovine, Nemčija je obenem ena največjih vlagateljic v Sloveniji. Za Slovenijo sta zdravje nemškega gospodarstva in krepitev sodelovanja tako bistvenega pomena.

Kanclerka lani pri Pahorju
Dobre odnose med državama je med drugim potrdil obisk nemške kanclerke v Sloveniji konec avgusta lani, ko jo je gostil tedanji premier Borut Pahor. Tedaj sta državi sprejeli skupno deklaracijo o poglobljenem sodelovanju.

Lanski obisk je tudi potrdil, da je zaostritve odnosov med državama - Nemčijo je ujezila slovenska blokada pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem zaradi spora glede meje, ki pa je bila z dogovorom o arbitraži odpravljena - konec.

Merklova, ki vodi nemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU), je pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji novembra lani podprla Janšo oz. stranko SDS, partnerico CDU-ja v okviru Evropske ljudske stranke. Merklova velja za Janševo najpomembnejšo podpornico.