V Dražgošah je potekala osrednja spominska slovesnost ob 75. obletnici dražgoške bitke. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Martin Premk. Med navzočimi so bili nekateri vidni politični predstavniki. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja med drugim še podpredsednik vlade Dejan Židan in nekdanji predsednik Milan Kučan.

"Danes tisti, ki zgodovino zlorabljajo in spreobračajo za politične namene, lažejo, da so bili Slovenci med drugo svetovno vojno razdvojeni," je dejal Premk in pojasnil, da je večina Slovencev sovražila naciste in njihovo nasilje ter podpirala osvobodilno fronto. Skupaj z nemškimi silami se je med vojno boril le dober odstotek prebivalstva, ki se je pridružil domobrancem, je dodal.

"Vsi ljudje bi bili že davno 'spravljeni', če bi se o drugi svetovni vojni govorilo pošteno in na podlagi dejstev, ne pa z lažmi in sovraštvom," je prepričan Premk, ki je opozoril, da se dogodki druge svetovne vojne brez sramu zlorabljajo za politične boje.

"Partizani, ki so se borili za svobodo in boljše življenje, ne potrebujejo nobene 'sprave', ki bi jih enačila s tistimi, ki so se borili za okupatorja. Če se mora kdo 'spraviti', se morajo spraviti sami s sabo samo tisti, ki so prisegli Hitlerju, oziroma se sprijazniti, da so se med vojno borili za nacističnega okupatorja, ne za svobodo," je poudaril.

Slovenci so bili obsojeni na smrt
Pojasnil je, da so bili Slovenci takrat kot drugi narodi, ki so jih nacisti obravnavali kot manjvredne, obsojeni na smrt. "Danes pa se nekateri miselni klečeplazniki sprašujejo, zakaj smo se jim sploh uprli, slišali smo celo, da bi morali okupacijo uklonjeno prenesti," je dejal slavnostni govornik.

Spomnil je, da so se Slovenci nacizmu uprli takoj. Že leta 1941 se je začela poljanska vstaja. Tedaj je Cankarjev bataljon premagal vod nemških policistov. Zmaga je dala zagon vstaji, Nemci pa so kopičili svoje sile, ki bi uničile uporništvo. Zaradi premočnih nemških napadov, se je Cankarjev bataljon umaknil v Dražgoše, ki s svojo lego omogočajo obrambo. Več kot 2500 sovražnikov je 9. januarja 1942 napadlo Dražgoše. Nekaj več kot 200 partizanov se je tri dni v snegu in mrazu upiralo, nato so se umaknili, Nemci pa so se znesli nad nedolžnimi prebivalci. 41 so jih postrelili, ostale so izselili, vas pa porušili, je spomnil Premk.

Dražgoše so postale pojem junaštva, ki mu v takratnem času ni bilo primere v osrčju Evrope. "Partizanskega boja se ne da izbrisati, vedno bo ostal pojem boja za svobodo, pojem ljubezni do domovine in do svojega naroda," je še izpostavil Premk.