"Smo in želimo ostati ponosni dediči njihove borbe za dobro, pravično in svobodno in ne bomo s svojimi ravnanji, vsak v okviru svojih možnosti, nikdar dopustili, da bi morali za iste cilje in vrednote znova pasti nove žrtve. Nikoli več vojne. Nikoli več," je predsednik države dodal v svojem slavnostnem govoru na spominski slovesnosti ob 70. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona.

Na letošnji jubilejni slovesnosti pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju se je zbralo več kot 4.000 ljudi, slavnostni govornik Borut Pahor pa je najprej spomnil na Nobelovo nagrado za mir, ki jo konec lanskega leta dobila Evropska unija.

Spomin na padle borce
"Nobelova nagrada za mir Evropski uniji je pravzaprav primerno svarilo vsem nam, da sta mir in varnost, zlasti v teh kriznih razmerah, odvisna od naših zelo iskrenih prizadevanj, da tako tudi ostane. Zgodovina je polna dokazov, kako se v določenih bolj zaostrenih okoliščinah, zlahka, iz majhnih nestrpnosti razvijejo sovražnosti, ki se končajo v solzah, trpljenju in neskončni žalosti ljudi," je dejal in dodal, da tega ne pravi zato, ker bi mislil, da je po daljšem ciklu miru neizogibna vojna, temveč prav zato, da bi "na tem svetem kraju" vse pozval storiti prav vse, kar je v naših močeh, da bo mir trajen.

"Vse to govorim na tem svetem kraju, kjer so pred 70 leti v pohorskem snegu obležali mrtvi domala vsi borci pohorskega bataljona, med njimi tudi oče Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, stari 13, 15 in 17 let. Koliko samo od nas tu navzočih ima toliko stare otroke? Družina Šarh je skupaj s pogumnimi borci Pohorskega bataljona pogumno in slavno žrtvovala svoja življenja za dobro in sveto stvar, za svobodo ljube domovine. Nihče ne ve, koliko neznosnih bolečin je junaška smrt njihovih dragih za vedno pustila pri tistih, ki so jih imeli radi. Te bolečine so tako velike in močne, da jih iz žalostne duše ne more pregnati nič, niti odpuščanje," je v svojem govoru poudaril Pahor.

"Zbrati moramo moč za večjo politično enotnost"
Predsednik RS je prepričan, da moramo v Sloveniji in v Evropi moramo zbrati moč za večjo politično enotnost. Po njegovih besedah bo več politične složnosti v Sloveniji dalo več poguma in zagona vsem tistim, ki verjamemo, da skupaj lahko dosežemo nepredstavljivo veliko, več politične enotnosti v Evropi pa bo zagotovilo uspešnejše ukrepanje v času krize ter preprečilo nevarnosti za nezaupanje v evropsko idejo in porast novih nacionalizmov.

"Trdno se postavimo za medsebojno spoštovanje, za medčloveško in mednarodno razumevanje, obsodimo razpihovanje ideoloških strasti in političnih radikalizmov vseh vrst," je v svojem nagovoru pozval Pahor, in dodal: "Zdaj je tak čas, ko moramo biti na to posebej pazljivi. Ljudje, ki so v stiskah, zlasti tisti, ki imajo občutek, da nimajo več česa izgubiti, so lahek plen sovražnega govora in ščuvanja enega proti drugemu. Naša temeljna zgodovinska odgovornost je, da vse velike težave, s katerimi se soočamo, tako Slovenci kot Evropejci, rešimo v duhu iskrenega dialoga, s potrpežljivim spoštovanjem tistih, ki mislijo drugače, in z utrjevanjem vsega tistega, kar nam je skupno."

Nemške sile bile v številčni premoči
Partizanska enota Pohorski bataljon, ki je na začetku štela 90 ljudi, je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Enota, ki ji je poveljeval Rudolf Medem, je izvedla številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknila proti Osankarici, kjer si je uredila zimski tabor.

Prve dni leta 1943 so tabor odkrile nemške sile in ga 8. januarja obkolile. Sledil je spopad okoli 2.000 nemških vojakov in 69 pripadnikov Pohorskega bataljona, v katerem so padli prav vsi borci, med njimi tudi ženske in trije otroci, mladoletni Šarhovi sinovi. Njihove posmrtne ostanke so odpeljali v Avstrijo, v Gradec, kjer so še danes pokopani na tamkajšnjem pokopališču.

Pred dvema letoma so se pojavile ideje o prekopu borcev, ki bi jih z najvišjimi častmi pokopali v Sloveniji, a so temu nasprotovali tudi svojci.

"To je naša zgodovina, to je naš ponos"
Ob nastanku Slovenije pred dobrima dvema desetletjema se je zdelo, da bo spomin na Pohorski bataljon zamrl, saj januarskih spominskih svečanosti takrat skorajda ni bilo, je za Radio Slovenija poročal Tone Petelinšek. Spomenka Hribar je prepričana, da to za Slovenijo ni dobro: "To je naša zgodovina, to je naš ponos, to smo mi. Če bomo to zanikali, bo ... kot da nimamo tal, temelja."

Današnje slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja, med njimi predsednik državnega sveta Mitja Brvar, poslanci in svetniki, tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, predstavniki Zveze združenj borcev ter župani občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Zreče, Slovenske Konjice, Ruše in Mestne občine Maribor, ki vse bolj obiskan dogodek vsako leto pripravljajo skupaj.