Sindikati so z odločitvijo zadovoljni, delodajalci začudeni.

Vlada bo do konca januarja pripravila tudi besedilo zakona o dohodnini, ki je potreben za uresničitev dogovora, ki je bil dosežen s sindikati. Vlada bo do takrat sprejela tudi stališče do predloga delodajalcev in do predloga Zveze svobodnih sindikatov. V vladi si namreč želijo, da bi se vprašanje minimalne plače uredilo čim prej in da se pospeši socialni dialog, s spremembo zakonodaje pa bi se povečala varnost in prožnost na področju trga dela. Vladni izhodiščni predlog glede minimalne plače, to je 562 evrov neto in 720 evrov bruto, še vedno velja, vlada pa bo na podlagi davčne zakonodaje pomagala nositi breme delodajalcev. Proračun bo to stalo 30 milijonov evrov, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Vodstvo sedmih sindikalnih central se je namreč pred sejo vlade zbralo pred vladno palačo in zahtevalo takojšen sprejem zakona o minimalni plači, s katerim bi se ta zvišala na 562 evrov neto. Predstavnike sindikatov sta nato sprejela premier Pahor in minister za delo Svetlik.

Premier Borut Pahor je po seji vlade dejal, da je bil prihod sindikatov nepotreben, saj je že decembra povedal, da je pripravljen prevzeti politično tveganje, da se zakon o minimalni plači izvzame iz svežnja ukrepov ekonomsko-socialnega sveta, ker se zaveda nujnosti sprememb na tem področju. Od sindikatov premier hkrati pričakuje, da se vrnejo v socialni dialog.

"Odvalil se je velik kamen"
Po besedah Dušana Semoliča, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, jim je Pahor izrecno obljubil, da bo predlog zakona skupaj z davčno zakonodajo prihodnji teden sprejet na vladi in da bodo te spremembe zagotavljale dvig minimalne plače za 103 evre, to je na 562 evrov.

"To je pomemben dosežek sindikatov in s tem se bo velik kamen, ki je obremenjeval dialog med socialnimi partnerji, zvalil stran s te poti. Seveda nas pa čaka dialog, prepir, iskanje boljših rešitev na drugih področjih. Ampak na to smo sindikati zdaj pripravljeni," je po sestanku povedal Semolič.

Plača bo večja takoj, ko bo zakon začel veljati
Ker parlamentarni postopek teče po ustaljenem redu, minister Svetlik ne more obljubiti, da bo ta zakon mogoče uveljaviti že v februarju. "Bo pa seveda v zakonu, da se mora minimalna plača dvigniti na ustrezno raven takoj po sprejetju," je dejal. Vsem, ki prejemajo minimalno plačo, se bo torej ta dvignila takoj, ko bodo poslanci sprejeli zakon in bo ta začel veljati.

Poleg pospešitve obravnave zakona o minimalni plači bo vlada predlagala tudi pospešitev priprave delovne zakonodaje (zakon o delovnih razmerij, zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti). "Postavili si bomo rok, da mora biti zakon o tem končan najpozneje do konca marca," je pojasnil Svetlik. Dialog o spremembi delovne zakonodaje naj bi tudi partnerji sicer končali do konca marca, če to ne bo uresničeno, pa bo vlada sama predlagala spremembe.

Delodajalci so nad dogovorom začudeni
A kot kaže, je vlada s sindikati dosegla dogovor berz vednosti tretje pogajalske strani - delodajalcev. "Čudi nas sprememba stališča vlade, saj se v času, odkar je vlada sprejela sklep o paketni obravnavi, do danes razmere v Sloveniji niso spremenile," je namreč dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Minister Svetlik je namreč po njegovih besedah še na zadnjem sestanku zatrjeval, da ne more spremeniti stališča o paketni obravnavi, ker da je to sklep vlade.

Zadnji predlog o minimalni plači tudi ni bil usklajen med socialnimi partnerji, saj delodajalci nanj niso podali svojih pripomb. "Na predlog imamo vrsto pomislekov. Če ne poznamo pričakovanih sprememb delovnopravne zakonodaje, se težko odločamo o zakonu o minimalni plači, predvsem o njeni višini. Ne vemo tudi, kakšen bo prispevek vlade oz. kakšne olajšave pripravlja," pravi Smole. Delodajalce tudi čudi, da se je vlada takoj sestala s sindikati, medtem ko delodajalci na svoje pismo premieru še niso dobili odgovora. "To ni socialni dialog, kot si ga delodajalci želimo," je dodal.

Hvalica: Ves čas moramo biti na preži
Na strani sindikatov pa so z dogovorom seveda na splošno zadovoljni. "Z doseženim smo zadovoljni, zdaj pa bomo pozorni na sveženj ukrepov, ki jih bo predlagala vlada," je po sestanku za MMC dejal sindikalist Doro Hvalica. Pričakuje, da bosta posledica tega dogovora predlog znižanja odpravnin in lažje odpuščanje, zato morajo sindikati biti po njegovih besedah ves čas na preži.

Ker je v rokah držal transparent, na katerem je bilo zapisano "Če je 600 evrov za nas preveč, zakaj je 6.000 evrov za vas premalo", smo ga povprašali, ali so se sindikati sprijaznili, da jim 600 evro minimalne plače ne bo uspelo doseči. "To je slab kompromis, naša zahteva je bila 600 evrov, zdaj bo okoli 562 evrov, kar pa je še zmeraj neprimerno bolje od zdajšnjega stanja," je odgovoril.

Rebolja moti način dviga plače
Zadovoljen je bil tudi predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, čeprav ga moti način dviga minimalne plače. Del dviga naj bi namreč vlada zagotovila s posebno olajšavo, ne splošno olajšavo, kot je predlagal Rebolj.

"Ta rešitev pomeni zbijanje plač, saj se bodo vse plače do šestega tarifnega razreda izenačile. To lahko pripelje do novih pritiskov v podjetjih," je zatrdil sindikalist, ki je na to opozoril tudi Pahorja. Po njegovih besedah je treba nujno razbremeniti plače in zvišati splošno olajšavo, ne glede na to, koliko je sredstev v proračunu.

Žvižgi za ministre
Pred vlado se je sicer zbralo okoli 50 članov sindikatov, ki so izžvižgali vse mimoidoče člane vlade. Na kratko jih je prišel pozdraviti tudi premier Pahor, minister za okolje Karl Erjavec pa je pred sestankom z vrhom DeSUS-a zbranim protestnikom zagotovil, da se sam zavzema za še višjo minimalno plačo, toda dolgoročno.