Ladja Voyager of the Seas, ki je v lasti ameriškega ladjarja Royal Carribean Cruise Line, v dolžino meri 311 metrov, v višino pa 63 metrov. Ima 15 palub za potnike, 1.557 kabin in lahko sprejme do 3.835 potnikov. Do leta 2006 je bila uradno največja potniška ladja na svetu.

Ladja gostom poleg bazenov nudi še drsališče, kotalkališče, igrišči za golf in košarko, plezalno steno, fitnes center, igralnico ter številne restavracije in bare. Voyager of the Seas bo v Koper letos priplul še 19-krat, so sporočili s koprske občine.

Največja priplula ob nov pomol
Voyager of the Seas je tudi prva ladja, ki je pristala na posodobljenem in na novo poglobljenem potniškem terminalu, ki ga je za 1,59 milijona evrov prenovilo Primorje.

Današnji prihod velikanke Voyager of the Seas je župan Mestne občine Koper Boris Popovič na krajši slovesnosti na krovu označil za zgodovinski dogodek za Slovenijo, saj naša država te gospodarske panoge še ni poznala.
Tovrstni turizem bo po njegovem prepričanju ne le prinesel velik dobiček, ampak bo Koper in Slovenijo postavil na svetovni zemljevid ter povečal našo prepoznavnost.

Vodja hotelskega dela ladje Robert Taggart pa je poudaril, da je zanje in njihove goste velikega pomena, da so na sicer dela prost dan našli mesto "odprto", medijem pa je tudi potrdil, da niso imeli težav s prihodom v na novo poglobljeno pristanišče.

Iščejo »pametnega« vlagatelja
Popovič je v pogovoru z mediji pojasnil, da potniškega terminala ne bodo urejali ločeno, ampak kot del t. i. projekta Capovista - vizije Kopra do leta 2020. Župan je tudi prepričan, da bodo v kratkem dobili "pametnega investitorja", ki bo pripravljen vlagati v projekt.
Eden izmed mogočih vlagateljev ostaja prav Royal Carribean, s predstavniki katerega so se v zadnjih mesecih že večkrat srečali, zamisel pa predstavljajo tudi drugim morebitnim investitorjem.

Ob tem je Popovič opozoril, da dokler ne bodo imeli vseh potrebnih dovoljenj, ne morejo resno nastopiti na trgu. Veliko pa bo odvisno tudi od prihodnjih lokalnih volitev v Kopru, da bodo lahko v občinskem proračunu čim prej predvideli sredstva, ki so potrebna za gradnjo določene infrastrukture.