Glede domnevne ograje na avstrijski meji je na novinarski konferenci vlade dejal državni sekretar MNZ-ja Boštjan Šefic, da je ni in Avstrija je tudi ne postavlja. Ministrstvo za notranje zadeve Avstrije je namreč pojasnilo, da gre zgolj za postavitve nekaterih nizkih ograj ali preprek, da bi lažje regulirali prehod prebežnikov iz Slovenije v Avstrijo. Torej Avstrija ne bo zaprla meje in zavračala prehoda prebežnikov.

Tudi Slovenijo moramo zavarovati pred tem, da se v državo vstopa nenadzorovano, zato je treba razmisliti o t. i. preprekah oziroma ograjah, ki bi zaščitile območja, kjer je nenadzorovan prehod meje enostaven. Treba pa se je zavedati, da sama ograja brez vojakov in policistov, ki bi stali za njo, ne bo delovala, je poudaril Šefic.

Po dogovoru na nedeljskem vrhu v Bruslju naj bi v Slovenijo na pomoč prišlo 400 policistov. Slovenija tako dobiva ponudbe za pomoč in sodelovanje policistov iz različnih evropskih držav, kot so Italija, Nemčija, Madžarska, Češka, Slovaška, Španija, Francija in druge. Po Šefičevih besedah je pet nemških policistov že v Sloveniji in so že na terenu, v naslednjih dneh pa se bodo tudi dejavno vključili v delo. Osem avstrijskih policistov je tudi že v Sloveniji, Češka jih je ponudila 20, Italija 20, Španija bo prispevala policiste in opremo (o številu se še dogovarjajo), Slovaška 30, Nemčija za zdaj pet, policiste bo poslala tudi Francija (dogovori o številu še potekajo), Litva 20 policistov ter nekaj tudi Estonija.

Dezinformacija, da komunikacija med policijo in Fursom ne deluje, ne drži. Računajo na 120 uniformiranih uslužbencev Fursa, ki so usposobljeni in opremljeni za delo na terenu. Najpozneje v petek bodo tudi na samem terenu, je potrdil.

Nov sistem popisa dobro deluje
Sistem popisa prebežnikov, ki s hrvaškimi vlaki pridejo naravnost v Dobove, nato pa se na slovenskih vlakih odpeljejo naprej do Šentilja, kjer jih popisujejo, odlično deluje, pojasnjuje Šefic. Sodelovanje s hrvaško stranjo ocenjuje kot ustrezno, nov sistem popisa in obravnave prebežnikov pa je močno razbremenil policiste, kriminaliste, pripadnike civilne zaščite, humanitarne organizacije ter prostovoljce, je pojasnil.

Zdaj se po Šefičevih besedah dogovarjajo, da bi se organiziral testni popis tudi v sami Dobovi, zato so okrepili policijske sile in povečali število popisnih mest. S tem bodo poskušali razbremeniti Šentilj in si ne želijo, da bi tam nastale kakšne večje težave.

Rahel upad prihodov prebežnikov
Po 25. oktobru opažajo rahel upad prihodov, je poudaril Šefic in dodal, da na balkanski poti ostaja še veliko število prebežnikov. Največ današnjih prišlekov je bilo iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana v tem vrstnem redu. Od začetka prebežniškega vala do danes je v Slovenijo vstopilo 92.150 oseb. V sredo do 12. ure je okoli 4.700 prebežnikov odšlo v Avstrijo, vsega skupaj pa jih je iz Slovenije odšlo že 68.500. V zadnjih 24 urah je bilo na terenu 1.550 policistov, z 235 vojaki pa je bila aktivna tudi slovenska vojska.

Izračuna točnih stroškov prebežniške krize Slovenija za zdaj še nima, a ga pripravlja. Glede pomislekov o pomoči vojakov na terenu pa je Šefic pojasnil, da so ti odveč, saj delujejo izključno ob prisotnosti in po navodilih policistov. Do težav bi lahko prišlo ob večjem poslabšanju razmer, saj je spremenjeni zakon o obrambi, ki omogoča podelitev dodatnih pooblastil vojski zaradi vloge podpisov za referendum v DZ-ju s strani predstavnikov Radia Študent, zamrznjen.

Tuji policisti bodo Evropi odprli oči
Prvi mož policije Marjan Fank je po prihodu prvih petih policistov iz Nemčije dejal, da je to priložnost, da Evropa spozna pravo stanje glede prebežniške krize. Policisti, ki prihajajo, bodo videli razmere na terenu in te informacije sporočili nazaj v svoje države. Tako pri pomoči Sloveniji ni toliko pomembno število tujih policistov, ampak bolj to, da njihove države spoznajo dejansko stanje, koliko je prebežnikov, kakšne so razmere in kako Slovenija obvladuje krizne razmere, opozarja Fank.

S Hrvaško dogovor ni mogoč
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je ob današnjem obisku Šentilja ocenila, da sodelovanje na terenu poteka izjemno dobro. Z avstrijskimi organi se dogovarjajo o vsem, tako o času prehajanja meje kot o številu prebežnikov, zato ni nepredvidenih situacij. S hrvaško policijo prav tako poteka informiranje, a težava na južni meji je, da s hrvaško stranjo ni mogoč dogovor glede števila prebežnikov, ki bodo prešli mejo, opozarja ministrica.

Takšno informiranje s hrvaško stranjo slovenski strani bistveno ne olajša dela, glede na to, da neomejen pretok prebežnikov skozi Slovenijo ni mogoč. Zato po besedah Györkös Žnidarjeve slovenska policija vlaga izjemne napore v dobro sodelovanje z avstrijskimi varnostnimi organi, kar je v tem trenutku ključno, da zagotovijo dovoljšno pretočnost, ki ne bo povzročila izrednih okoliščin na slovenskih vstopnih in izstopnih točkah.

Ministrica je še pojasnila, da poteka dogovor s Slovenskimi železnicami (SŽ) o možnosti vzpostavitve začasnega perona bližje nastanitvenemu centru, kar bi razbremenilo lokalno skupnost. V Šentilju namreč begunci vlak zapustijo na železniški postaji, nato pa morajo do mejnega prehoda pešačiti skozi naselje.

Cerar: Zavaroval bom slovenske interese
"Kot predsednik vlade sem pripravljen storiti vse, da zavarujem slovenske interese, lokalno prebivalstvo, red in mir ter varnost ljudi," je po zasedanju sveta za nacionalno varnost dejal premier Miro Cerar, ki ne izključuje postavitve tehničnih ovir.

Predsednik vlade je svet za nacionalno varnost seznanil z dogovori iz Bruslja in s scenariji, ki bi jih lahko uporabili, če bi se razmere zaostrile. Po zasedanju je poudaril, da se dogovori, ki so bili sprejeti v Bruslju, spoštujejo, vendar je Slovenija pripravljena tudi na drugačne scenarije. "Če se zaveze ne bodo spoštovale, bo to dokaz, da evropska politika ne deluje, zato bo morala Slovenija stopnjevati ukrepe na meji in ukrepe, s katerimi bi zajezili prebežniški tok," je povedal Cerar.

Dodal je, da vlada budno spremlja, kaj se dogaja južno in severno od nas. "Slovenija si ne želi zidov, a če bo v to prisiljena, je že jutri pripravljena postaviti tehnične ovire na meji s Hrvaško, da se omeji pretok prebežnikov."

Glede informacije, da naj bi Slovenija razmišljala o uporabi klavzule pogodbe o EU-ju, ki omogoča tudi vojaško podporo, Cerar odgovarja, da je primaren namen dobiti policijske okrepitve. Vlada bo sicer že na četrtkovi seji obravnavala vse mogoče ukrepe, ki jih bo treba sprejeti ob morebitnem neupoštevanju zavez z nedeljskega mini vrha v Bruslju, je povedal Cerar.

Šentilj je kritična točka
Že pred zasedanjem sveta za nacionalno varnost je zunanji minister Karl Erjavec opozoril, da se število prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo, v prihodnjih dneh ne bo zmanjšalo, zato tudi ne more izključiti tehničnih preprek na meji.

Erjavec je zadovoljen s komunikacijo s Hrvaško, ki je stekla po zasedanju v Bruslju, vendar se boji, da bi morali ob poslabšanju razmer tako prebivalce kot prebežnike zaščititi z dodatnimi ukrepi.

Ministra skrbijo trenja med Avstrijo in Bavarsko, saj druga nasprotuje nadaljnjemu prihodu prebežnikov, kar bi lahko povzročilo večje težave tudi pri nas. Minister misli, da ima Slovenija težave tako na južni meji kot v Šentilju, ki ga je označil za kritično točko. Po njegovem mnenju bo vse odvisno od odhoda prebežnikov iz države. Če bo odhod potekal tako kot v preteklih dneh, večjih težav ne pričakuje, če pa se bodo razmere poslabšale, bo treba sprejeti dodatne ukrepe.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Video: Dobova iz zraka, avtor Ergin Zjeci