V Bruslju se na izrednem vrhu pogovarja deset državnih voditeljev in celotno vodstvo Evropske unije, glavni namen srečanja pa je najti rešitev za begunsko-prebežniško krizo, ki pesti države med Grčijo in Nemčijo, pri čemer je zadnji teden v središču pozornosti tudi Slovenija.

Prvi krog pogovorov ni prinesel preboja, sledilo je skupinsko slikanje, po katerem je srbski premier Aleksander Vučić dal novinarjem vedeti, da je zaenkrat vrh prej velik polom kot kakršenkoli uspeh. Ob 20. uri so se voditelji odpravili na delovno večerjo, kateri bo sledil drugi krog pogovorov, po napovedih prisotne sedme sile pa se v palači Berlaymont napoveduje še dolga noč.

Cerar svari pred razpadanjem EU-ja, če ne bo rešitev
Slovenski premier Miro Cerar pričakuje od nedeljskega vrha EU-Balkan akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. "Če se to ne bo zgodilo, bo Evropska unija začela razpadati," je opozoril Cerar ob prihodu na vrh v Bruslju.

Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav Unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi do zdaj tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde, je pojasnil Cerar. Od Hrvaške slovenski premier v prihodnje pričakuje zelo drugačno obnašanje in komunikacijo, ki je zdaj slaba ali pa je ni. Ravno zaradi tega se bosta ob robu dogajanja tudi sešla Cerar in hrvaški premier Zoran Milanović.

Merklova za skupne odgovore
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred začetkom vrha EU-Balkan o begunski krizi danes izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke prebežnikov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini pa od vrha pričakuje konkretne sklepe. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri prebežniški krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali.

Načrt v 16 točkah, ki ga je za srečanje pripravil Juncker, v okviru Frontexovih sil za hitro posredovanje predvideva tudi namestitev 400 varuhov meje v Sloveniji do srede, namestitev Frontexovega osebja v pomoč pri zaznavanju nezakonitih prehodov meje ter pri popisu in odvzemu prstnih odtisov na Hrvaškem ter novo Frontexovo operacijo na zunanji meji med Grčijo ter Makedonijo in Albanijo. Slovenija Frontexove sile na svoji meji sicer zavrača in poziva k njihovi napotitvi na hrvaško-srbsko in grško-turško mejo.

Deset držav in celotni vrh Evropske unije
Poleg slovenskega premierja Mira Cerarja so se vrha udeležili še voditelji Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Nemčije, Romunije, Madžarske, Srbije in Makedonije, predsednik Evropske komisije Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres ter vodstvo evropske agencije za zunanje meje Frontex in evropskega azilnega urada EASO.

Juncker za konec prostega prestopanja meja
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pred vrhom EU-Balkan države na balkanski migrantski poti pozval, naj končajo s politiko prostega prepuščanja prebežnikov čez meje.

Za nemški časnik Bild am Sonntag je Juncker še dejal, naj te države zagotovijo urejene postopke in razmere. Komisija namreč zahteva, da se vse države držijo obstoječih pravil, če "ne želimo ogroziti schengna".

"Treba je upočasniti migracijski tok in naše zunanje meje spraviti pod nadzor," je poudaril Juncker. Kot je dejal, je jasno, da mora EU bolje zaščititi svoje zunanje meje.

"Če ne želijo zaščite, nimajo pravice v EU"
K temu po besedah Junckerja spada tudi zavračanje ljudi. "Moramo jasno povedati, da ljudje, ki pridejo na naše meje, a ne iščejo mednarodne zaščite, nimajo pravice do vstopa v EU," je poudaril.

Juncker je opozoril pred dramatičnim zaostrovanjem razmer, če prizadevanja za reševanje migrantske krize na današnjem vrhu ali v bližnji prihodnosti ne bodo obrodila sadov. "Vsak dan šteje. Drugače bomo kmalu videli, kako v mrzlih balkanskih rekah umirajo družine," je posvaril predsednik komisije.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V Rigoncah v zadnjih 12 urah čez mejo okoli 5.500 prebežnikov