Šele odpoved nogometne tekme je dejstvo, ki strezni Slovence, opozarja dr. Igor Pribac. "Velik del Slovencev šoka z begunci še ni prav doživel," dodaja Pribac.

"Glavna težava je, da Evropska unija informacij, ki jo že nekaj časa spremljamo, ni jemala resno," je prepričan dr. Jernej Letnar Černič iz Fakultete za državne in evropske študije. Po njegovem se Evropa ne zna soočiti s krizo, ker ni enotnega sistema za obravnavanje prošenj za azil. "Izredne razmere za policijo in vojsko so že," je za oddajo Tarča povedal nekdanji notranji minister in poslanec SDS dr. Vinko Gorenak, ki je prepričan, da bi morala vlada že davno ukrepati. Evropska poslanka SD Tanja Fajon pravi, da gre za evropsko krizo in da nas rešuje energija prostovoljcev.

Bomo z begunci ravnali podobno kot Hrvaška?
"Dejstvo je, da bi morali zapreti zeleno mejo. Zdaj, ko se sprehajajo naokoli je samo vprašanje časa, kdaj lahko pride do tragedije," je prepričan župan Brežic Ivan Molan. Ob tem poziva vlado, naj začne z begunci ravnati kot Hrvaška, sicer, kot pravi, Slovenijo čaka katastrofa. Kakšna bi bila lahko dolgoročna rešitev? Za madžarsko preusmeritev beguncev proti Sloveniji ni bil ključen zgolj zid oziroma ograja, temveč cel niz ukrepov, ob idejah o gradnji fizičnih ovir na južni meji opozarja obramboslovec Uroš Svete. Tako so denimo spremenili zakonodajo in je zdaj tam za nezakonit vstop v državo predvideno do tri leta zaporne kazni, kaznivo - z zaporom ali izgonom - je tudi poškodovanje štirimetrske žičnate ograje.

Zidu ne bi mogli varovati
Sama gradnja zidu je po njegovem mnenju v Sloveniji premalo. Tudi če bi prišla pomoč iz tujine, nam območja ne bi uspelo obraniti. "Brez izjemno močnega varovanja bi zelo težko ustavili val tudi z nekimi fizičnimi pregradami,” je prepričan Uroš Svete. Po neuradnih izračunih, ki jih je po naših podatkih pripravila vlada, bi ob 670 kilometrov dolgi meji in enem policistu vsakih sto metrov za varovanje meje hkrati potrebovali 6.700 ljudi. Ker bi delovali v treh izmenah, bi to pomenilo skoraj dvajset tisoč policistov in vojakov, kar je trikrat toliko, kot je vseh terenskih policistov in vojakov danes skupaj. Trenutno stalno "branimo mejo" z od 800 do 1.000 policisti in vojaki hkrati.

Več podatkov iz medijev kot od hrvaške policije
Zagotavljanje enot pa je ena izmed nalog osrednjega policijskega štaba v državi. "Ko dobimo podatke o beguncih, moramo poleg zagotavljanja varnosti s policisti vedeti tudi, kako bomo poskrbeli za te begunce, kam jih bomo odpeljali, kako jih bomo odpeljali. Poteka več vzporednih dejavnosti hkrati,” pojasnjuje vodja operativnega štaba Matjaž Šinkovec. Dodatno razmere zapletejo še nenajavljeni prehodi, dodajo na policiji, kjer več podatkov o begunskih poteh dobijo iz hrvaških medijev kot od kolegov v modrem. Bi jim pri delu pomagala ograja na meji? "Te odločitve sprejema vlade. Mi delamo po odločitvah, ki jih sprejema vlada ali morda širše Evropska unija. Mi bomo svoje delo opravili profesionalno," pravi Šinkovec.

Policija zaradi beguncev zanemarja pregon kriminala
Ne samo slovenska, na robu zmogljivosti so vse evropske policije, je v pogovoru za Tarčo povedal vodja največjega nemškega policijskega sindikata GDP Jörg Radek. "Ne le zvezna, ampak tudi policije posameznih zveznih dežel. Nemška policija se zdaj posveča predvsem delu, povezanem z begunskim valom, zato zanemarja druga kazniva dejanja. To ni dobro, zadolženi smo za varnost svojih prebivalcev," pravi Radek.

"Uspela bo le skupna evropska rešitev"
Sam v nasprotju z nekaterimi policijskimi kolegi odločno nasprotuje postavitvi zidov v Evropi, saj ga nemške izkušnje učijo, da še tako trden zid ne ustavi beguncev, ampak jih le preusmeri. "Kot nemški policist ne morem dajati nasvetov slovenski vladi, mislim pa, da bi bilo za Evropo pametno, če bi se vsi Evropejci na evropski ravni dogovorili, kaj je treba storiti. Evropska unija mora zavarovati zunanje meje in povečati število policistov na meji,” pravi Radek, tudi sam od leta 1978 mejni policist.

Nemčija je poslala napačno sporočilo
Podobno kot obramboslovec Uroš Svete je prepričan, da bo rešitev mogoče poiskati na začetku begunske poti, predvsem z zbirnimi centri v Turčiji. Svete ob tem dodaja, da je eden največjih grehov Nemčije napačno sporočilo, češ da so vsi begunci pri njih dobrodošli. Tudi zato so se denimo Afganistanci množično podali na pot letos, čeprav vojna pri njih poteka že dolga leta. "Če jim sporočaš, da bodo imeli možnost boljšega življenja, je nemogoče ta val ustaviti,” končuje Svete.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Zgodaj zjutraj pri Rigoncah opazili največjo skupino prebežnikov do zdaj