Milanović je na novinarsko vprašanje o napovedanem prihodu slovenskih vojakov na hrvaško mejo odgovoril z vprašanjem: "Kaj bodo z vojsko na meji, kaj bo Hrvaška z vojsko na mejah, če ni zidu," je dejal premier, ki je znova povedal, da tudi hrvaškega "zidu zaenkrat ne bo" ter da "nervoza ni potrebna".

Hrvaška in Slovenija nista žrtvi, čeprav sta izpostavljeni begunskemu valu, je zatrdilnovinarjem. "Hrvaško, Slovenijo in pred dnevi tudi Madžarsko begunci zgolj prehajajo," je spomnil. Dodal je, da je treba prisluhniti državam, ki so lahko vzor tistim, ki postavljajo žico ob meji. Ponovil je, da Avstrija ni postavila nobenih ovir. Na vprašanje, ali se bosta Zagreb in Ljubljana dogovorila, da bi upočasnili vstop beguncev na Hrvaško, je Milanović poudaril, da so v ponedeljek tok beguncev upočasnili na meji s Srbijo.

Izpostavil je, da na Hrvaškem ne bo prišlo do kopičenja beguncev, ker njegova vlada organizirano dela na njihovem sprejemu in prevozu. Opozicijo pa je obtožil, da s svojimi izjavami o begunski krizi želi ustvariti kaos. Med drugim je ocenil, da bo begunski val, "če nič drugega", ustavila zima ter da bo prihodnjo pomlad situacija z begunsko krizo bolj jasna in pod nadzorom. Izpostavil je primer Španije, ki je bila preplavljena z begunci, a je begunski val ustavila z učinkovito obalno stražo. Podobno rešitev pričakuje v Grčiji, ki ji bosta po njegovi oceni pomagali Nemčija in Turčija.

Hrvaška bo meje zaprla, če bodo to storile sosede
Medtem je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić dejala, da Hrvaška ne želi zapreti svoje meje za begunce, a bo to morala storiti, če bodo svoja vrata zaprle Nemčija, Avstrija in Slovenija. Pusićeva je dejala, da je odločitev slovenske vlade o pošiljanju vojakov na mejo posledica razmišljanja, da je tako mogoče omejiti vstop beguncev, ter da Ljubljana počasi dojema, kakšne težave so pred njo. Povedala je, da je tudi danes 2.000 ljudi prestopilo slovensko-avstrijsko mejo. "To je tisto, kar mi govorimo. Ti ljudje si ne želijo ostati na Hrvaškem niti v Sloveniji. Lahko počnete kar koli, oni bodo na koncu šli, kamor so namenjeni," je izjavila.

Na vprašanje, ali Hrvaška ravna korektno, ko brez napovedi pripelje begunce na točke ob slovenski meji brez dogovora s Slovenijo, ter ali gre za nov načrt, je odgovorila, da je načrt zmeraj enak - prehod za begunce od Turčije do Nemčije. "Kaj naj naredimo? Naj jih ustavimo, naj vsi ostanejo v Srbiji, da Srbija eksplodira? Naj jih Srbija ustavi, da vsi ostanejo v Makedoniji, pa naj Makedonija eksplodira," je dejala.

Znova je poudarila, da Hrvaška ne želi zapreti svoje meje za begunce. "A če bodo Nemčija, Avstrija in Slovenija zaprle svoje meje, nimamo druge možnosti," je dejala.

Poudarila je, da je zapiranje meja za prebežnike protievropska, neučinkovita in neustrezna rešitev, ker se bodo tisoči ljudi zbirali v vzhodni soseščini, kar da ni v interesu nobene države. Ponovila je, da se problem ne bi smel urejati na mejah Slovenije, Madžarske ali Hrvaške, temveč na turško-grški meji. Pojasnila je, da niti tam ne bo mogoče ustaviti begunskega vala, če ne bo dogovora med EU-jem in Turčijo.

Ostojić: Hrvaška bo prebežnike peljala do Šentilja
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da je Hrvaška pripravljena prebežnike peljati neposredno do Šentilja in da naj Slovenija sprejme polovico prebežnikov, ki pridejo na Hrvaško. Drugo polovico je Hrvaška po njegovih besedah pripravljena nastaniti v svojih sprejemnih centrih. Od Slovenije tudi zahteva, da določi kraje, kjer bo sprejemala prebežnike, a Ljubljana je po njegovih besedah na to zahtevo odgovorila z besedami, da so pripravljeni na sestanek. A po njegovem mnenju "časa za sestankovanje ni". "Ne more se zgoditi, da nekdo reče, da ne more več sprejemati prebežnikov. Do zdaj je Hrvaška ubranila svoje interese in jih bo tudi v prihodnje. Nismo odgovorni, če kdo pri tem ne želi sodelovati," je dejal.

Državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic na Ostojićeve navedbe, da Slovenija ni določila krajev, kjer bo sprejemala prebežnike, odgovarja, da "smo jih določili zelo jasno, žal pa Hrvaška tega dogovora ni spoštovala". Hrvaška migrante izpušča na nemogočih krajih, kamor avtobusi ne morejo, in jih pušča same, je še povedal Šefic, ki je izrazil upanje, da bo Hrvaška vendarle aktivirala svojih 24.000 kapacitet, ki naj bi jih imela.

Na novinarsko vprašanje, zakaj je prišlo do upočasnjenega sprejema prebežnikov iz Srbije, je Ostojić dejal, da je Hrvaška država, v kateri velja red in da je treba glede taktike policiji pustiti, da opravlja svoje delo. "Ko je nered na drugi strani, to takoj upočasni sprejem," je pojasnil in dodal, da Hrvaška od Srbije zahteva, da organizira prehajanje prebežnikov čez mejo v skupinah.

Glede obstoja domnevnega načrta D o gradnji ograje na meji s Srbijo je spomnil, da je premier Zoran Milanović dejal, da ni izključena nobena možnost in da je od EU-ja zahteval sprejetje tovrstne odločitve. "Tiste države, ki so najbolj prizadete - to so Nemčija, Avstrija in Slovenija - so bile proti žicam in ograjam. Ne govorite torej o načrtu D, dokler še realiziramo zdajšnje načrte," je dejal. Ponovil je, da nasprotuje napotitvi vojske na mejo, ker "nobeni vojski in žici doslej ni uspelo ustaviti priliva beguncev".

Načrt D - postavitev ograje?
Po poročanju portala Jutarnji list, ki se sklicuje na vladne vire, je Hrvaška pripravljena, da bo čez 14 dni postavila ograjo na meji s Srbijo.

Kot pišejo, Zagreb meni, da niti načrt C, kar pomeni pošiljanje prebežnikov na mejo s Slovenijo, ne deluje več, zato so začeli priprave na načrt D, kar pomeni postavitev ograje na kopenski meji med Hrvaško in Srbijo med Donavo in Savo. "Če bosta Slovenija in Avstrija drastično omejili sprejem prebežnikov, nam ne preostane nič drugega, kot da omejimo število ljudi, ki prihajajo k nam iz Srbije. Gradnja ograje bi trajala nekaj tednov, saj je ponekod teren zaradi močvirnate zemlje zelo zahteven," je dejal neimenovani vir iz hrvaške vlade. Načrti za postavitev ograje naj bi obstajali že nekaj časa.

Če bi se to uresničilo, bi se lahko velik del prebežnikov preusmeril čez Romunijo, od tam pa na Madžarsko, ki na tem delu meje ni postavila žične ograje.

Hrvaški premier Zoran Milanović je v ponedeljek izjavil, da je postavitev ograje na meji "zadnja izmed rešitev" in da se njemu takšna poteza zdi napačna in neprimerna.

Hrvaška znova odprla mejo s Srbijo
Hrvaška je sicer zjutraj znova odprla mejo s Srbijo, a jih spušča na svoje ozemlje zelo počasi, v manjših skupinah. V prvi uri jih je spustila 150. Na območje mejnega prehoda Bapska-Berkasovo medtem še naprej prihajajo novi prebežniki.

Po skoraj dveh dneh, ki so jih begunci preživeli v blatu, dežju in mrazu na meji, je na Hrvaško v ponedeljek prek prehoda Berkasovo prišlo več tisoč ljudi, potem ko je Hrvaška večkrat za krajše obdobje odprla mejo. Ponoči je bila meja zaprta.

Prostor med mejnima prehodoma je dolg nekaj sto metrov in poln ljudi. Večina je noč preživela na prostem, ogreti pa so se skušali s folijami in odejami, ki so jih dobili ob vstopu v Srbijo, nekateri so zakurili ogenj. Srbski minister Aleksandar Vulin je ponoči obiskal mejni prehod Berkasovo in sprejemni center v Principovcu, kjer so po njegovih besedah namestili družine z majhnimi otroki. Dodal je, da je v taborišču v Preševu okoli 300 beguncev in da pričakujejo, da bo njihovo število naraslo na 5.000. Na Berkasovu pa je bilo okoli 700 ljudi.

Ponovil je, da Srbija "ne bo nikogar na silo zadrževala na svojem ozemlju in da ne bo koncentracijsko taborišče", saj se morajo prebežniki sami odločiti, kam želijo. Poudaril je, da jih bo zapiranje hrvaške meje še bolj potisnilo v roke tihotapcev z ljudmi.

"Ljubljana dela isto kot Zagreb"
Ostojić je predtem izjavil, da s Slovenijo nikoli ni bilo dogovora o sprejemanju le 2.500 prebežnikov iz Hrvaške. Ljubljani je tudi sporočil: "Delate isto kot mi, sprejemate ljudi in jih pošiljate naprej."

Ostojić, ki je tudi podpredsednik hrvaške vlade, je v ponedeljek zvečer obiskal sprejemni center v Opatovcu. Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo vsi prebežniki, ki so prišli na Hrvaško čez dan, tudi vstopili v Slovenijo, je odgovoril, da ne ve, ve pa, da bodo vse usmerili proti slovenski meji. Poudaril je, da se državi nikoli nista dogovorili o sprejemu 2.500 prebežnikov iz Hrvaške. "Danes ste lahko izvedeli, da je predstavnik avstrijske policije potrdil, da ni bilo nobene omejitve z avstrijske strani. Glede na to za vse včerajšnje dogajanje ni kriva Hrvaška," je dejal hrvaški notranji minister.

Kot je dodal, se ne da govoriti o dogovorih, če bi nekdo rekel Hrvaški, da bo sprejela 10.000 ljudi iz Grčije, Slovenija pa jih bo sprejela po 2.500.

"Žica in psi niso nikogar ustavili"
Presodil je, da na Hrvaškem ni treba angažirati dodatnih policistov. "Kolikor vem glede pretoka proti Sloveniji, je jasno, da dobrodošlica z žico in psi ni ustavila nikogar," je dejal in ponovil, da ne bodo dovolili, da bi Hrvaška postala zbirni center za prebežnike. Na to je odvrnil Šefic, ki je dejal, da je bila Hrvaška tista, ki je "prekršila vse operativne dogovore", saj je migrante pošiljala na nedogovorjene cilje, kjer pa jih Slovenija po besedah Šefica ni pričakala z žico in psi.

Ostojić je še poudaril, da je v razmerah, ko iz Makedonije prihaja 10.000 ljudi, Hrvaška pripravljena v zbirnem centru oskrbeti 5.000 prebežnikov, medtem ko mora drugih 5.000 potovati naprej.

Ostojić je opozoril, da pričakuje "nadaljnjo stabilizacijo razmer, povezanih s prebežniki, saj so naredili vse, kar so načrtovali".

Število prebežnikov na Hrvaškem preseglo mejo 200.000
Od začetka begunske krize 16. septembra do ponedeljka zvečer je na Hrvaško prišlo 200.577 prebežnikov. V sprejemnem centru v Opatovcu je bilo v ponedeljek zvečer okoli 1.400 ljudi. Proti Sloveniji je iz Tovarnika v ponedeljek zvečer odpotoval vlak, pripravljali pa so še 20 avtobusov, ki naj bi prebežnike odpeljali proti slovenski meji.

Zaradi postopkov na Hrvaškem, v Sloveniji in Avstriji pa so na srbsko-hrvaški meji obstale množice beguncev. Na mejnem prehodu Berkasovo-Bapska na vstop v Hrvaško čaka premraženih in v blatu 3.000 ljudi, 10.000 jih je na poti. Na to območje je prišla tudi srbska policija, saj Srbiji grozi humanitarna katastrofa.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Vojska dobiva nove naloge, vlada pa sporoča Evropi, da je na preizkusu evropska solidarnost.