Veliko večino predmetov zasežejo v Luki Koper, in kot je dejal Damjan Rajčič, član referata za analizo in kontrolo v tem pristanišču, je okoli 10 odstotkov pošiljk sumljivega izvora in jim zato za pregled posvetijo več časa.

Največ izdelkov iz Kitajske
Kar okoli 80 odstotkov ponaredkov prihaja iz Kitajske, sledijo Turčija, Honkong, Tajvan, Egipt in Italija, tudi če ugotovijo, da gre za ponaredek, pa je najtežje najti naslovnika, zato je tudi izrekanje kazni zelo oteženo, je še dodal Rajčič.

Ko se blago zadrži zaradi suma, da gre za ponaredek, se o tem obvesti lastnika intelektualne lastnine, torej nosilca blagovne znamke, ta pa lahko zahteva uničenje blaga, kar se po navadi tudi zgodi. Največkrat blago zažgejo.

Zaščita tako trgovca kot kupca
Kot je razložil predsednik Carinske uprave RS Rajko Skubic, je odkrivanje ponaredkov izjemnega pomena tudi za uresničevanje Lizbonske strategije, s preprečevanjem vnosa ponarejenega blaga na trg pa ščitijo tako lastnike intelektualne lastnine kot kupce, ki bi bili z nakupom takega blaga ogoljufani.

Med izdelki, ki se najpogosteje skrivajo med zabojniki na ladjah, so tekstilni zdelki, cigarete, športna obutev, ure, očala in alkohol.

40 let združene trgovine
Prav prvega julija letos bo minilo 40 let od ustanovitve evropske carinske unije. Prvega julija 1968 so Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska ustanovili unijo, ki predvideva opustitev carinskih dajatev na notranjih mejah, Slovenija pa se ji je pridružila prvega maja pred štirimi leti. Danes je to Unija s 27 državami in skoraj pol milijarde ljudmi navečja trgovinska skupina na svetu.

Sabina Zonta