Ker je inflacija na 40-letnem vrhu, ameriška centralna banka pa neizprosna pri zviševanju obrestnih mer, so vlagatelji, ki so bili po letu 2008 razvajeni ob močno ekspanzivni denarni politiki, vse bolj preplašeni. Dow Jones (29.134 točk) je v ponedeljek kot zadnji od treh velikih newyorških delniških indeksov zajadral v medvedje območje, saj je od januarskega rekorda oddaljen že za več kot 20 odstotkov. V torek je bilo sprva čutiti še nekaj olajšanja, ko je Charles Evans iz Fedove chicaške podružnice izrazil bojazen, da morda centralna banka obresti zvišuje prehitro (pomagala pa je tudi presenetljiva rast zaupanja ameriških potrošnikov po anketi instituta Conference Board), a popoldne so se indeksi spet pogreznili v rdeče območje in spet ni bilo nič od pričakovanj, da bo torek, kot že pogosto v zadnjih letih ("Turnaround Tuesday"), prinesel preobrat in rast tečajev.
Funt strmoglavil za skoraj pet odstotkov
Prejšnji teden so se indeksi v New Yorku drugič zapored na tedenski ravni znižali za dobre štiri odstotke, potem ko je še tistih nekaj optimistov, ki so upali na mehak pristanek ameriškega gospodarstva, ohladil guverner Feda Jerome Powell, ki je v boju proti zniževanju inflacije pripravljen tudi za daljše obdobje žrtvovati gospodarsko rast. Zvezne rezerve so, kot je znano, na septembrski seji že petič letos zvišale obrestno mero (tretjič zapored za 75 bazičnih točk), tako da je obrestna mera Fed funds, po kateri si banke čez noč izposojajo denar, že pri razponu med 3,00 in 3,25 odstotka. Dolar posledično še naprej pridobiva vrednost, letos se je v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami okrepil za 20 odstotkov. Predvsem funt je v ponedeljek dramatično padel, v azijskem delu trgovanja (kot kakšne kriptovalute) za 4,9 odstotka (na rekordno nizkih 1,0327 dolarja za funt), potem ko je imel že v petek skoraj tolikšne izgube ob načrtih finančnega ministra o obsežnem znižanju davkov in novem zadolževanju.
Rast dolarja lahko povzroči dodatno krizo
Rast ameriške valute bi lahko prinesla številne težave. Število špekulantov, ki imajo pri dolarju odprte dolge pozicije, je vse večje, po nekaterih podatkih celo rekordno visoko, to pa bi lahko ob primernem sprožilcu (predvsem ob prvih znakih, da se ameriška inflacija res umirja) hitro prineslo tudi obrat trenda, tako kot je bilo že v letih 2015 in 2009, ko je po obdobju 20-odstotne rasti ameriškega zelenca sledil padec za okrog sedem odstotkov v dveh mesecih. Pri Morgan Stanleyju opozarjajo, da izjemna krepitev dolarja ustvarja nevzdržen položaj, ki bi lahko sprožila finančno krizo, newyorški indeks S & P 500 pa do naslednjega leta potisnila v območje med 3000 in 3400 točkami (trenutno je ta indeks, ki vključuje delnice 500 ameriških korporacij, malo nad 3600 točkami).
Mnogi raje v obveznice kot v zlato
Donosnost desetletne ameriške obveznice je že skorajda pri štirih odstotkih, kar je največ po letu 2010, pri dveletni obveznici pa je na začetku tedna zahtevana donosnost pri 4,35 odstotka dosegla celo 15-letni vrh. To predstavlja zelo privlačno alternativo plemenitim kovinam, ki so nekoč veljale za varno zatočišče, letos pa je na primer zlato kljub visoki inflaciji in številnim svetovnim pretresom izgubilo 200 dolarjev (trenutna cena je 1630 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je v blizu najnižje vrednosti v zadnjih dveh letih in pol) oziroma dobrih deset odstotkov. Že lansko leto, ko so bili delniški in obvezniški trgi še v bikovskem trendu, je bilo za zlato (malenkost) negativno. Nekaj je gotovo: dokler bo dolar pridobival in dokler bodo donosnosti obveznic naraščale, zlato ne bo sijalo.
letošnja sprememba | vrednost | |
Dow Jones (New York) | -20 % | 29.134 točk |
SBI TOP (Ljubljana) | -21 % | 989 točk |
dolarski indeks | +20 % | 114,2 točke |
nafta brent | +9 % | 85,9 USD |
zlato | -11 % | 1629 USD |
bitcoin | -59 % | 19.000 USD |
DAX na skoraj dveletnem dnu
Frankfurtskemu delniškemu indeksu DAX30 (12.139 točk) v torek – podobno kot Dow Jonesu – ni uspelo zadržati dopoldanskega pribitka (+1,5 %) in je bil na koncu za 0,7 odstotka pod gladino, s tem pa najnižje po novembru 2020. Eden od dejavnikov, ki je obremenil tečaje, je bil spet strah pred zaostrovanjem energetske krize, potem ko so v javnost prišla poročila o uhajanju plina na ruskih plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. Nemški gospodarski institut IW opozarja, da največje evropsko gospodarstvo nenadzorovano drsi v recesijo, in napoveduje, da bo po 1,25-odstotni rasti BDP-ja naslednje leto sledil 1,75-odstoten padec gospodarske dejavnosti.
Oktobra o dokapitalizaciji Geoplina
Indeks SBITOP se je v torek (–0,6 %) znižal osmič zapored, že dan prej (–2,7 %) je prvič po lanskem aprilu zdrsnil pod tisoč točk. Potem ko je Nemčija podržavila največjega nemškega uvoznika plina Uniper (delnice so padle na rekordno nizkih 2,55 evra, a se ta teden zavihtele precej nad štiri evre), se nekaj podobnega obeta tudi pri nas, je napovedal premier Robert Golob. Ugiba se, da naj bi prvi v vrsti Geoplin. Petrol (delnice so se v torek pocenile za dobra dva odstotka, na 390 evrov), je že sporočil, da bodo na oktobrski skupščini Geoplina razpravljali o dokapitalizaciji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje