Zaščita žvižgačev v Sloveniji še ni celovita

Žvižgači so ključni pri odkrivanju korupcije in drugih kaznivih dejanj. Med najbolj znanimi in preganjanimi so Edward Snowden, Chelsea Manning in Julian Assange. Zaščito žvižgačem v Sloveniji zagotavljajo zakon o integriteti in korupciji, kazenski zakonik in zakon o javnih uslužbencih. Kot smo že večkrat poročali, pa je pred tremi meseci zaživel tudi center za zaščito žvižgačev.

Ob svetovnem dnevu žvižgaštva, ki ga zaznamujemo danes, je ustanovitelj centra, žvižgač Ivan Gale, za Televizijo Slovenija dejal, da se je v tem času na njih obrnilo več kot deset posameznikov, ki so razkrili nepravilnosti. "Področje, na katerem so opozorili na nepravilnosti, je izjemno široko, te so praktično povsod, zato sam včasih rečem, da se Slovenija iz dežele pridnih spreminja v deželo porednih. Upam, da se bodo te dejavnosti usmerile v to, da se stanje izboljša."

Na evropski ravni je trenutno že v veljavi evropska direktiva za zaščito žvižgačev. Galeta veseli, da je Evropska komisija žvižgaštvo prepoznala kot neko vrednoto, človekovo pravico, da se je tudi sistemsko spopadla s tem področjem. "Direktiva dviga žvižgaštvo na novo, višjo raven, trenutno smo v implementacijskem roku, ki se izteče 17. decembra," je pojasnil.

Direktiva naj bi žvižgačem olajšala delo. V okviru javnega in zasebnega sektorja bodo pri organih s 50 ali več zaposlenimi oz. 10 milijoni letnega prometa vzpostavljeni že interni kanali za prijavo teh nepravilnosti, prijavitelji bodo prav tako morali biti deležni povratnih informacij o tem, kaj se dogaja z njihovo prijavo. Ustanovljen bo tudi državni organ za zunanje prijave, ki bo odločal o tem, pri čemer pa ne bo predpogoj prijava prek internega kanala. "Predvsem bo pomembno to, da ko bodo dokazovali svoj prav na sodišču, bo dokazno breme obrnjeno. Na ’maščevalcu’ bo, da dokaže, da je ravnal prav. To je pomemben premik," poudarja Gale.

Ko govorimo o usodah žvižgačev pri nas, je stanje vse prej kot rožnato. Ljudje so namreč podvrženi raznim že omenjenim povračilnim ukrepom, nekatere izmed njih so doletele zelo "temne usode". Galeta ob tem veseli, da se ljudje opogumljajo, da spregovorijo, tudi včeraj so se jim na dogodku, ki so ga pripravili, pridružili nekateri žvižgači in javno spregovorili.

V Transparency International Slovenia opozarjajo na uničujoče posledice povračilnih ukrepov

Ob današnjem svetovnem dnevu žvižgačev v Transparency International Slovenia znova opozarjajo na nujno zaščito tistih, ki v javnem interesu prijavljajo in opozarjajo na sume nepravilnosti. Zapisali so, da žvižgači rešujejo življenja in netransparentno porabo denarja. Kljub temu pa posameznikom pogosto "grozijo povračilni ukrepi". Po podatkih Svetovnega barometra korupcije 2021 za Evropsko unijo sta skoraj dve tretjini Slovencev ocenili, da se žvižgači lahko bojijo povračilnih ukrepov. "Povračilni ukrepi lahko uničujoče vplivajo ne le na socialni in ekonomski status žvižgačev, temveč imajo lahko uničujoče posledice tudi za njihovo duševno in telesno zdravje. S prenosom direktive EU-ja o zaščiti prijaviteljev v naš pravni red bi jim lažje nudili ustrezno zaščito," je dejala predsednica organizacije Alma Sedlar. Pretekli petek so na novega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča poslali tudi dopis s pozivom k dialogu za pripravo zakona, ki bo prenesel evropsko direktivo o zaščiti žvižgačev. Opomnili so ga, da "kljub iztekajočemu se roku za prenos direktive strokovna in splošna javnost v Sloveniji še vedno nista seznanjeni s tem, v kakšni obliki bo Slovenija prenesla direktivo ter kakšne zakonske rešitve ob prenosu načrtuje ministrstvo". V Sloveniji se je po podatkih Eurobarometra v letih 2017 in 2020 zmanjšalo število ljudi, ki vedo, kam prijaviti sum korupcije. Na njihovi spletni strani v ta namen deluje center Spregovori!, ki prijaviteljem nudi brezplačne nasvete glede prijav in zaščite.