Na novinarsko vprašanje, kako komentira, da bi se lahko do druge republike in ustavnih sprememb prišlo tudi s pomočjo ljudstva, morebiti tudi na ulici, je Gantar spomnil, da je avtor te ideje predsednik SDS-a. Janša tako po Gantarjevih besedah "verjame, da ekonomski krizi sledi socialna kriza, socialni politična kriza in, ko je politična kriza, je možno mobilizirati ljudi proti institucijam oblasti".
"Demokracija je ranljiva v tem smislu, da jo lahko spodnesejo masovne populistične težnje," je nadaljeval predsednik DZ-ja in spomnil, da je bilo teh primerov v 20. stoletju več. "Novo stoletje ne daje nobene garancije, da se to ne more zgoditi," je dodal.
O konkretnih predlogih ustavnih sprememb je Gantar spomnil, da se je v preteklosti tudi sam ukvarjal z vprašanjem, da slovenska ustava po tolikih letih potrebuje nekakšen razmislek. Gantar nadaljuje, da je iz te zavesti zrasla tudi zamisel, da bi pri predsedniku DZ-ja oblikovali skupino uglednih strokovnjakov, ki bi napravili konceptualni razmislek o mogočih spremembah "na temelju tega, da se temelj te ustave ne spreminja, in to je parlamentarna demokracija".
"Ni mogoče kar tako razpustiti parlamenta, tudi če nismo zadovoljni z njim"
Pri parlamentarni demokraciji pa je za Gantarja pomembno, "da ni mogoče kar tako razpustiti parlamenta, tudi če smo nezadovoljni z njim", ter da "ni mogoče kar tako razpustiti, zamenjati vlade". Temeljne institucije zdajšnje ustave so zato po njegovem mnenju v tem pogledu zelo dobro napisane.
Nekatere druge predloge pa je tudi sam zagovarjal še v 90. letih, ko je predlagal regionalizacijo in obenem, da bi bil drugi zbor zbor pokrajin, je spomnil Gantar. Če bi tako prišli do "smiselnih" pokrajin, bi bilo zanj logični nasledek, da se državni svet preoblikuje v zbor pokrajin.
B. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje