Publicist Milan Balažic na okrogli mizi predstavlja svojo novo knjigo z naslovom Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije. Na predstavitvi sodelujeta tudi nekdanji član ožjega vodstva LDS-a Pavel Gantar in nekdanji član vodstva Socialistične stranke Slovenije Vojko Volk.

"Večji del osamosvojitve je vodila Demosova vlada"
Balažic je uvodoma pojasnil, da v knjigi opisuje dogodke v letu 1991 oz. "veliki finale slovenske osamosvojitve in demokratizacije". V to leto je Slovenija po njegovih besedah stopila z zavestjo uspešno izpeljanega plebiscita, ki je bil dojet kot "točka brez vrnitve". Večji del osamosvojitve je, kot pravi, vodila Demosova vlada, ki pa naj bi imela "dve osišči". Eno naj bi vodil Lojze Peterle, drugo pa Dimitrij Rupel.

"Demosova vlada je bila ves čas na robu razpada in že takrat se je postavljalo vprašanje, ali bi razpad Demosa pomenil tudi propad osamosvojitve," je povedal Balažic.

"Zahod je sokriv za vojno v Sloveniji"
Izpostavil je, da so bile v tistem času tako Evropa kot ZDA proti osamosvojitvi Slovenije. Prva se je predvsem bala, da bi osamosvojitev Slovenije delovala kot vzor za osamosvojitev sovjetskih republik in nekaterih narodov brez države v Zahodni Evropi. Prepričan je, da je Zahod s svojim prizadevanjem za obstoj enotne Jugoslavije sokriv za vojno v Sloveniji.

Osamosvojitev Slovenije pa naj bi po njegovem na neki način podpiral jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki naj bi želel Slovenijo pregnati iz Jugoslavije, "da bi tako lažje obračunal s Hrvati oz. t. i. ustaši". Takratnemu obrambnemu ministru Veljku Kadijeviću naj bi celo dejal: "Sovenci lahko gredo, kadar hočejo."

Balažic: Demos je bil žrtev lastnega uspeha
Pojasnil je, da je po osamosvojitvi razpadel Demos, znotraj katerega je bilo veliko sporov. Ob tem je dodal, da je bil Demos v bistvu žrtev lastnega uspeha. Prepričan pa je, da bi se Slovenija osamosvojila tudi brez Demosa, "vendar bi bila osamosvojitev drugačna".

"Iz Jugoslavije smo odšli kot demokrati, ne kot nacionalisti"
"Takrat se je odprlo neko časovno okno, v katerem je bilo možno izvesti osamosvojitev, in če se ne bi takrat izvedla, bi se okno zaprlo in se osamosvojitev ne bi več zgodila," je poudaril Gantar.

Meni, da smo imeli Slovenci srečo, da se demokratična revolucija v istem času kot v Sloveniji ni izvedla tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, saj bi v tem primeru težje upravičili svoj odhod iz skupne države. Iz Jugoslavije smo namreč, kot pravi, odšli kot demokrati iz totalitarne države in ne kot nacionalisti.

Na vprašanje, kje se skrivajo razlogi za nasprotovanje zahoda osamosvojitvi Slovenije, je odgovoril, da so imeli Jugoslavijo na neki način vsi radi in da je imela neko karizmo. Poudaril je, da je marsikdo z Zahoda v Jugoslavijo študiral samoupravljanje, marsikomu pa je bila blizu tudi ideja neuvrščenih. "Vendar, realno gledano, Jugoslavija ni mogla preživeti," je dodal.

"Hvala bogu, da smo imeli Demos"
Volk je opozoril, da je bilo to okno, ki ga je omenil Gantar, resnično edino okno, ki ga je morala Slovenija izkoristiti. "Hvala bogu, da smo imeli Demos. Demos je bil ključen za osamosvojitev," je zatrdil in pojasnil, da so Demos sestavljali ljudje, ki so imeli najmanj "popkovine" s preostalo Jugoslavijo, predvsem pa naj bi bili predani temu projektu in bi morali, "če jim ne bi uspelo, iti".

Kot je dejal, so socialisti takrat dobro poznali razmere znotraj Demosa in naj bi vedeli, da je treba Demos "nekoliko poriniti". Zato so po njegovih besedah 4. oktobra 1990 člani Socialistične stranke Slovenije predlagali plebiscit, ki pa ga ni nihče podprl. Kljub temu pa izpostavlja, da je bila to "budilka, ki je prišla z leve strani".