"Tisti, ki so predlagali osebni pokojninski račun, naj pridejo na plan z več podatki, da se bodo ljudje lahko dejansko primerjalno odločili med alternativami," je na tiskovni konferenci v okviru predreferendumske kampanje o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pozval minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Besede so letele na protipredlog SDS-a kot alternativo pokojninski reformi, da bi vsak posameznik imel osebni pokojninski račun, prilivi v pokojninsko blagajno pa bi se vsakemu posamezniku delili proporcionalno glede na njegov delež v njej; vsi preostali s premalo delovne dobe pa bi dobili pavšal v višini 200 evrov.

Ta sistem je individualno lahko korekten, je pa socialno izjemno trd in nesolidaren, se je odzval Gaspari. Tisti, ki bi skozi delovno dobo prejemali nizke plače, bi potem prejemali takšne pokojnine, ki ne bi omogočale preživetja. Prav tako tak sistem ne bi vključeval izjem, kot so leta vojaščine in otroci. Poleg tega so taisti, ki so zdaj predlagali tak trd sistem, ob sprejemanju reforme v DZ-ju zahtevali vključitev ravno tistih ugodnosti, je dejal Gaspari in dodal, da pri njih očitno vlada velika zmeda.

Šircelj: Ministrove besede ne držijo
Na ministrove navedbe, da individualni račun ni solidaren, se je odzval predsednik odbora za finance v strokovnem svetu SDS-a Andrej Šircelj in pravi, da ne držijo, saj ga poznajo tudi v skandinavskih državah, ki so znane po sistemu solidarnosti. "Sistem individualnega računa med drugim predvideva, da v primeru, da posameznik ni zmožen za delo, njegovo osnovno pokojnino zagotovi država," je izpostavil.

Gaspari o fantomskem predlogu
A tudi glede predloga, da bi že 10.000 delovnih mest prineslo kar 60 milijonov evrov več prihodkov, ima Gaspari drugačno mnenje, saj je dejal, naj predlagatelji pač poiščejo tega fantoma, ki bo kar naenkrat ustvaril ta delovna mesta. To ne gre od danes na jutri, je dejal minister, temveč z reformami trga dela, ki pa jih blokirajo ravno v opoziciji.

Bonitentnim agencijam ne bo všeč ...
Štiri proračunske postavke obsegajo kar 80 odstotkov proračuna. To so: plače in prispevki za zaposlene v javnem sektorju, izdatki za blago in storitve, socialni transferji in pokojnine. Če želi država dovolj privarčevati, se mora rezov lotiti prav v vseh štirih glavnih postavkah (pokojnin se ne sme zaobiti), sicer varčevanje ne bo učinkovito, je zatrdil minister za razvoj.
Neučinkovito varčevanje se bo pokazalo tudi v očeh mednarodnih bonitenih agencij, v njihovem dojemanju naše reformne sposobnosti. Gaspari je namreč primerjal Španijo in Slovenijo. Obe imata enako bonitetno oceno tveganja (AA), vseeno pa je zadolževanje za Španijo s 5,55 odstotka desetletnega donosa proti slovenskim 4,67 odstotka. Ključna je percepija naše države v svetu, je poudaril minister.

A po mnenju Širclja iz SDS-a ne držijo navedbe Gasparija o morebitnem poslabšanju bonitetne ocene Slovenije zaradi padca pokojninskega zakona ne držijo. "v primeru, da bi prišlo do poslabšanja, bi bilo to namreč zaradi slabega vodenja javnih financ," je prepičan.

Slej ko prej socialna kapica
Se je pa Gaspari dotaknil tudi demografije. Pojasnil je, da bo t. i. baby-boom generacijo, ki se bo upokojevala v naslednjem desetletju, s prispevki podpirala ravno generacija iz časa nizke rodnosti. Naša demografska slika se bo tako spremenila v obliko žare z izjemno neugodnim razmerjem, je napovedal.

Napovedal je tudi, da se bo morala - če pač želimo, da visoko izobraženi in kvalificirani ne odidejo v Avstrijo - prej ali slej uvesti socialna kapica. Gaspari jo ima za dober ukrep, ki pa trenutno ni izvedljiv, saj bi prinesel 250 milijonov evrov primanjkljaja zaradi zmanjšanih prispevkov. Razkril je še, da lahko pričakujemo rebalans proračuna verjetno še pred letošnjim poletjem.