Predsednica Skupnosti splošnih gimnazij pri zvezi in ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič je za STA povedala, da so postopki za izstop iz zveze srednjih šol in dijaških domov stekli že avgusta 2019, a jih je zaustavila epidemija covida-19. Konkretnejše korake za ustanovitev nove zveze naj bi po njenih besedah začeli konec marca, "ko bo že jasno, koliko nas je". O izstopu se morajo namreč predhodno izreči sveti zavodov posameznih gimnazij.

Eden od večjih razlogov za razmišljanja o izstopu je po besedah Mojce Lukšič ta, da imajo gimnazije znotraj zveze premalo glasu. Skupnost splošnih gimnazij je namreč ena od 17 skupnosti pri zvezi in ima kot taka le en glas, čeprav gimnazijci predstavljajo tretjino vseh dijakov v državi, je povedala.

Strinjajo se z omejitvami za dijake s poklicno maturo

Drugi večji razlog so po njenih besedah različni pogledi med članicami zveze glede pogojev za vpis na univerzo dijakov, ki so opravili poklicno maturo in dodaten peti predmet iz splošne mature. V Skupnosti splošnih gimnazij so namreč v nasprotju z veliko srednjimi strokovnimi šolami, ki so članice zveze, prepričani, da ni prav, da so mnogi visokošolski zavodi dijakom z opravljeno poklicno maturo in petim predmetom v zadnjih letih omogočali vpis tudi na tiste univerzitetne programe, ki niso iz iste strokovne vertikale. Pri tem namreč delijo prepričanje z Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, da zakonodaja tega ne omogoča.

Pomisleki nad drobljenjem

Predsednik Skupnosti strokovnih gimnazij pri zvezi Boris Plut na vprašanje, ali se bodo za izstop odločile tudi strokovne gimnazije, odgovarja, da znotraj njihove skupnosti prevladuje prepričanje, da tovrstno drobljenje na področju šol ni koristno, a da se bo, če bo zveza gimnazij ustanovljena, večina najverjetneje vseeno odločila za izstop iz zveze srednjih šol in vključitev v novo zvezo.

Plut je sicer osebno prepričan, da bodo v tem primeru na slabšem vsi, tako zveza srednjih šol kot morebitna nova zveza gimnazij, "saj se s tem na področju šolskega prostora preveč drobimo", je dejal.

Da tovrstno drobljenje na področju srednjih šol ni koristno, je prepričana tudi predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar. "Če bo do izstopa prišlo, se bo s tem oslabila reprezentativnost zveze. Namesto enega močnega predstavnika bomo dobili dva oslabljena, s čimer bo težje zastopati naše interese," je poudarila.

V zvezo srednjih šol in dijaških domov je po njenih podatkih vključenih 24 šolskih centrov (pri čemer imajo centri v povprečju po štiri srednje šole), 94 samostojnih srednjih šol in 36 dijaških domov. V Skupnosti splošnih gimnazij pri zvezi je 53 splošnih, v Skupnosti strokovnih gimnazij pa 32 strokovnih gimnazij.