V iniciativi Glas ljudstva, ki je pred dvema tednoma v DZ vložila svoj predlog interventnega zakona za rešitev javnega zdravstva, so navedli, da so glede zakona prejeli "zelo pozitivne odzive in izjave podpore številnih zdravstvenih strokovnjakov, ki se zavzemajo za obrambo javnega zdravstva pred interesi dobičkarstva in privatizatorskih lobijev". "Od parlamentarnega odbora za zdravstvo, poslanskih skupin, ministrstva in premierja, ki je trenutno tudi minister za zdravje, pa na žalost nismo prejeli konstruktivnih odzivov," so navedli.

Pred protestom pa so na tla pred ministrstvo risali črtice, ki predstavljajo ljudi brez izbranega pediatra, osebnega zdravnika oz. ginekologa in vse, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo.

Jaša Jenull je med drugim povedal, da je bilo v času, ko so začeli opozarjati na problematiko ljudi brez osebnega zdravnika in dolge čakalne vrste, brez osebnega zdravnika 114 tisoč ljudi, zdaj pa je to število že 150 tisoč.

"Skoraj eno leto že argumentirano strokovno opozarjamo na razpadanje javnega zdravstva, ki ni naključno, ampak je seveda rezultat želja določenih lobijev v zdravstvu, želja dobičkarjev v zdravstvu, ki si od tega razpadanja obetajo milijonske zaslužke. Ne samo, da si jih obetajo, ampak so jih že tudi prejeli. Lahko ste prebrali, kako pomočnik nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana Aleš Šabeder dela za mednarodne koncerne, ki kupujejo slovenska zdravstvena koncesionarska podjetja. Vlagatelji v ta podjetja so v roku dveh let zaslužili več kot 10 milijonov evrov na račun tega, da so imeli toliko povečan promet zaradi Loredanovega interventnega zakona. Ljudje služijo milijone in milijone na uničevanju javnega zdravstva," je navedel Jenull in dodal, da ne bodo pustili, da jih ignorirajo.

"V zadnjem letu se je število čakajočih na prvi pregled povečalo za 20 odstotkov, in to čeprav se je povečalo tudi število opravljenih specialističnih pregledov. Na diagnostične preiskave nedopustno dolgo čaka 15 odstotkov več ljudi kot lani. Še huje je, da so ekstremno dolge čakalne dobe za prvi pregled za otroke za primer ob stopnji nujnosti zelo hitro, po kateri bi morali priti vsi otroci in odrasli na vrsto v dveh tednih, otroci pa na prvi pregled pri kardiologu čakajo kar 110 dni, pri nevrologu 99 dni, pri urologu 120 dni, alergologu pa kar 132 dni," je naštela Katarina Rotar iz Slovenske filantropije.

Jenull je tudi povedal, da bodo od 10. oktobra začeli zbirati pet tisoč overjenih podpisov za vložitev njihovega interventnega zakona v zakonodajni postopek, če ga pred tem ne bo podprla koalicija. "Od 10. oktobra naprej bomo po celotni Sloveniji zbirali podpise, ozaveščali o tem našem zakonu in se potrudili, da celotna Slovenija izve za to, v kako odločilnem trenutku smo in kako dejansko z vsakim tednom, ko odlašamo, ljudje umirajo, ljudje trpijo in je treba ukrepati," je še dejal Jenull.

Odziv koalicijskih strank

Na predlog omenjenega zakona so se v sredo odzvale koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, ki so napovedale, da bodo nekatere predlagane rešitve vključile v spremembe treh sistemskih zakonov, ki jih pripravljajo.

Namere koalicijskih strank, da akutne težave uredijo na sistemski ravni, v Glasu ljudstva pozdravljajo, saj so taki ukrepi nedvomno nujno potrebni. "A po letu prelomljenih časovnic in ignoriranja vsakršnih nujnih ter strokovno utemeljenih pobud in predlogov se ne moremo več zadovoljiti z le še eno obljubo in novo časovnico, ki ukrepe ponovno prestavlja za nekaj mesecev v prihodnost," so opozorili predstavniki iniciative.