Upravno sodišče je na začetku prejšnjega tedna razsodilo v upravnem sporu, ki sta ga sprožila oba kandidata za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Odpravilo je sklep vlade in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri čemer je vladi naložilo, da v ponovljenem postopku obrazloži svojo odločitev.

Kljub omenjeni sodbi upravnega sodišča je vlada nato na seji pretekli četrtek sklenila, da "izreka sodbe" ni mogoče izvršiti, saj da je bil postopek, v katerem naj bi vlada znova odločala, končan z objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Sorodna novica Vlada (še) ne bo imenovala evropskih tožilcev, kljub sodbi upravnega sodišča

Vlada je v sredo na svoji spletni strani objavila dodatna pojasnila glede postopka imenovanja tožilcev in pri tem vztrajala, da se bo s predlaganim seznamom kandidatov za evropska delegirana tožilca seznanila šele, ko bodo nosilci prvih faz postopka imenovanja te faze zakonito izvedli. Zakon o državnem tožilstvu iz leta 2019 namreč določa, da se javni poziv kandidatom k vložitvi kandidatur za evropske delegirane tožilce šteje za uspešnega, samo če lahko Državnotožilski svet (DTS) na njegovi podlagi oblikuje listo trikrat večjega števila kandidatov od števila razpisanih mest, vztraja vlada.

Ker z javnim razpisom to zakonsko zahtevano merilo ni bilo zagotovljeno, se razpis že po zakonu šteje za neuspešnega, zaradi česar je ministrstvo za pravosodje dolžno objaviti nov razpis, je ponovila vlada in dodala, da na podlagi prvega razpisa pripravljen predlog DTS-ja ni imel veljavnih pravnih učinkov in ga ne bi bilo mogoče predložiti Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT).

DTS: Stališče vlade ne zdrži pravne presoje

Mnenje DTS-ja medtem ostaja diametralno nasprotno vladnemu. V sporočilu za javnost je namreč ponovil, da je bil postopek oblikovanja predloga za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev po javnem pozivu oktobra lani izveden v skladu s predpisi. Pri tem se znova sklicuje na postopek, kot ga med drugim določajo prvi odstavek 71.d člena zakona o državnem tožilstvu, drugi odstavek 17. člena uredbe EU-ja o izvajanju okrepljenega sodelovanja v povezavi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) ter sklepa kolegija EJT-ja s konca septembra lani.

Razlaga vlade, da bi moral DTS oblikovati listo šestih kandidatov, je v nasprotju z določbami omenjene uredbe in poslovnika EJT-ja in ob tem je po mnenju DTS-ja tudi treba razumeti določbe 71.č člena zakona o državnem tožilstvu na podlagi 71.d člena tega zakona.

DTS še vztraja, da prvi postopek za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev zaradi nedavne odločitve upravnega sodišča še ni končan. Zato trenutno ni nobene pravne podlage niti za izvedbo drugega niti katerega koli nadaljnjega postopka imenovanja. Stališče vlade, da prvega postopka zaradi objave drugega razpisa ni več mogoče obuditi, torej ne zdrži pravne presoje.

DTS zato vztraja, da novih predlogov za imenovanje delegiranih tožilcev v okviru morebitnih novih razpisov ne more in jih tudi ne bo oblikoval. S ponovnim odločanjem bi DTS sledil arbitrarni razlagi predpisov od vlade in pritrdil njenemu nezakonitemu odločanju. Obenem znova poziva k spoštovanju pravnomočnih sodnih odločb, saj je to eden temeljnih postulatov pravne države.