Gluhota sodi med najtežje invalidnosti predvsem zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, s katerimi se gluhi in naglušni spoprijemajo v vsakodnevnem življenju, izobraževanju in tudi na delovnem mestu, so zapisali pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov, približno 1000 jih uporablja slovenski znakovni jezik.

Čeprav gluhi v svetu veljajo za skupino težje prizadetih invalidov, se v Sloveniji še vedno uporabljajo določila zveznega samoupravnega sporazuma o telesnih okvarah iz leta 1983, ki gluhe uvršča v 70-odstotno telesno okvaro, zaradi česar nimajo priznanega statusa invalida in nimajo pravic do tehničnih pripomočkov ter invalidnine.

Znakovni jezik bo v učnem načrtu enakovreden

Kot so pred kratkim dejali pri medobčinskem društvu gluhih v Slovenskih Konjicah, se stvari sicer premikajo na bolje, vendar počasi. Državni zbor je namreč sprejel novelo zakona o osnovnih šolah, ki do 1. septembra 2027 predvideva uvedbo slovenskega znakovnega jezika kot obvezni predmet v rednem izobraževalnem programu. To je po njihovem mnenju prelomen trenutek za gluho skupnost, saj bo znakovni jezik enakovreden jezik v učnem načrtu.

Mednarodni dan gluhih praznuje tudi skupnost gluhih v Sloveniji. Ob tem dnevu vsako leto eno izmed lokalnih društev Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravi prireditve in dogodke. Danes jih bo pripravilo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice.
Na prireditvi ob mednarodnem dnevu se zbere več kot 800 gluhih, naglušnih, strokovnih delavcev in tolmačev iz Slovenije, da javnost opozorijo na ovire ter sprejemanje gluhote in kulture gluhih, saj menijo, da javnost o težavah gluhih ni dovolj seznanjena.

Sorodna novica Iris Breganski: “Vesela sem, da sem gluha”

Mednarodni dan gluhih od leta 1958

Predvsem na pomanjkanje tolmačev znakovnega jezika gluhi opozarjajo tudi na dan znakovnega jezika, ki ga zaznamujemo 23. septembra, ko je bila leta 1951 ustanovljena Svetovna federacija gluhih. Dan slovenskega znakovnega jezika pri nas zaznamujemo 14. novembra, ko je bil leta 2002 v uradnem listu objavljen zakon o njegovi uporabi, ki gluhim osebam omogoča njegovo uporabo na področju javne sfere.

Pobudo za današnji dan gluhih je leta 1958 podala Svetovna zveza gluhih in ga odtlej praznujejo po vsem svetu. Med glavnimi cilji mednarodnega dneva gluhih so ozaveščanje javnosti o izzivih, s katerimi se spoprijemajo gluhi in njihovem vključevanju v družbo, poudarjanje pomena znakovnega jezika in spodbujanje pravic ter predstavljanje kulture gluhih. Letošnji slogan mednarodnega dneva gluhih je Želim biti del vključujoče družbe.