Predsednik vlade Robert Golob je zvečer v oddaji 24ur zvečer na POP TV-ju izrazil prepričanje, da je vstop Hrvaške v schengen tudi v interesu Slovenije, hkrati pa je zanj arbitraža "zaključeno dejanje". "Arbitraža velja, zakon o arbitraži je uveljavljen in o tem se nimamo kaj pogajati," je dejal. Na vprašanje glede možnosti sprejemanja omenjene izjave pa je navedel, da je naloga vsake vlade, da ob kakršnem koli dogodku primarno zaščiti nacionalni interes. "Ne bomo pa tega počeli na vladi, ampak se nacionalni interes vedno ščiti v parlamentu in tam bomo morali o tem razpravljati," je dejal.

Kot je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard, je namreč ministra Arčona poslanka v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, sicer tudi članica slovenske manjšine, na obisku v Slovenskem domu v Zagrebu vprašala, ali bo Slovenija dejansko pogojevala hrvaško članstvo v schengenu, kot poroča današnje Delo. "Omenila je, da je v enem od slovenskih medijev prebrala, da naj bi Slovenija pogojevala vstop Hrvaške v schengen z arbitražnim sporazumom. In to lahko rečem samo to, da je dezinformacija," je dejal Arčon.

Minister Arčon je še dodal, da na vladi za zdaj ni bilo govora niti o kakšni enostranski izjavi, da bi Hrvaška v sklopu schengena morala priznati arbitražno razsodbo o meji med državama. "Predvsem Slovenci pričakujejo dobre medsosedske, prijateljske odnose, ne želijo si, da bi bila nesoglasja med državama."

Hrvaška je izpolnila vse pogoje za schengen in končno potrditev o članstvu pričakujemo že na začetku decembra, je ponovil hrvaški premier Andrej Plenković. "Slovenija lahko v tem procesu vloži kakršno koli enostransko izjavo, enako lahko stori tudi Hrvaška," pravi hrvaški premier in dodaja, "da takšna enostranska izjava zavezuje le tistega, ki jo je napisal, in ne tistega, ki jo bo prebral".

Vlada: Hrvaška ima načelno podporo Slovenije pri vstopu

Iz Ukoma so popoldne poslali izjavo za javnost, v kateri so zapisali, da ima vstop Hrvaške v schengen načelno podporo Slovenije in je v našem skupnem evropskem interesu. "Za Slovenijo je arbitražna odločitev dokončna in v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško iz decembra 2017. Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v Državnem zboru Republike Slovenije."

Hrvaška sicer razsodbe arbitražnega sodišča o določitvi kopenske in morske meje ne priznava, slovenska politika pa je ves čas bolj ali manj na glas razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja vključitvi Hrvaške v schengen z uresničitvijo arbitražne razsodbe o meji. Toda tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se nato tovrstnemu pogojevanju odrekli, ker da bo imela Slovenija s Hrvaško v schengenu več koristi.

To so na Ukomu potrdili tudi v današnjem sporočilu za javnost, čeprav so posredno opozorili, da ima vstopanje Hrvaške v Schengen "načelno podporo" Slovenije. A neposredne povezave z zahtevo, da je podpora Slovenije povezana s priznavanjem arbitražne razsodbe, vendarle niso naredili.

Končna odločitev o vstopu Hrvaške mora biti sicer sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja. To naj bi se zgodilo na zasedanju ministrov EU-ja za notranje zadeve na začetku decembra. Na mizi bodo imeli ministri tudi odločanje o vstopu Romunije in Bolgarije, kot opozarjajo viri v Bruslju, pa se lahko zaplete, če bo Svet EU-ja o vseh treh odločal v paketu. Nizozemski parlament je namreč prejšnji teden vlado premierja Marka Rutteja pozval, naj vloži veto na pristop Romunije in Bolgarije, dokler v obeh državah ne bodo izvedli nadaljnjega preverjanja mejnega nadzora, delovanja pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Slovenija naj bi se po sicer neuradnih informacijah zavzemala, da se o vstopu vseh treh odloča v paketu, medtem ko Hrvaška pospešeno lobira za ločeno odločanje, pri čemer viri v Bruslju napovedujejo, da bo uspešna.

Češko predsedstvo Svetu EU-ja je sicer danes na vprašanje STA-ja, ali bo glasovanje potekalo v paketu, odgovorilo, da je treba odločitev sprejeti o vsaki kandidatki posebej. Kot je dodalo, predsedstvo podpira vstop vseh treh držav v schengensko območje in bo v skladu s tem delovalo do končne odločitve.

Sicer je že julija za časopis Večer svetovalec premierja za zunanjo politiko Vojko Volk izjavil, da bo Hrvaška z vstopom v schengensko območje, pravno gledano, priznala tudi meje držav, ki so že članice območja, torej tudi Slovenije. S tem bi posredno priznala tudi arbitražno odločitev. Razlog za to je po njegovih besedah ključni schengenski dokument, evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu mora spoštovati. Ta že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengena tako na kopnem kot na morju.

Ob tem je Volk nakazal tudi možnost vzpostavitve začasnega nadzora na slovensko-hrvaški meji po vstopu sosednje države v schengen.

"Meja med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške sicer postane notranja schengenska meja in s tem de facto nepomembna. Ampak le do tedaj, dokler se ne zgodi, da bi morali tudi mi schengen začasno suspendirati. To pa je tisto, kar se dogaja že sedem let na avstrijsko-slovenski meji, pa na nemško-avstrijski meji in tako vse do severa. Tam je schengenski režim suspendiran zaradi ilegalnih migracij. Če bomo to morali storiti na meji s Hrvaško tudi mi, bo seveda jasno, da je meja na morju tam, kjer je določena z arbitražno odločitvijo," je dejal.

V Zagrebu so se tedaj na te besede odzvali, da gre za "pravno eksotiko".