Z Golobom se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič. Več spodaj.
Zgodilo se je, da je opozicija danes vložila dva predloga za posvetovalni referendum, in to po tem, ko je v petek vložila več kot 30 predlogov zakonov. Rekli ste: to ne bo ustavilo oblikovanja vlade, vlada bo na začetku junija. Kako je to mogoče?
Res je situacija na videz absurdna. Ljudje so 24. aprila zelo jasno povedali, koga nočejo na vladi in da želijo, da prevzame Gibanje Svoboda novo vlado. Mi smo danes prišli v parlament zelo hitro, ne samo s koalicijskim dogovorom, ampak tudi z novim zakonom o vladi, da bi se organizirali ustrezno našim načrtom. Tam smo se pa srečali z zelo ... Oni so to imenovali kooperativnostjo opozicije, ki je poskrbela, da je zablokirala te načrte. Nikakor pa ne more zablokirati volje ljudstva, kar pomeni, da ne more blokirati načrtov, da se vlada vzpostavi v teh zelo hitrih rokih.
Lahko pa uporabijo vsa pravna sredstva in ta so, da se postopek upočasni, da novi zakon o vladi ne bo sprejet v času, kot ste ga predvideli.
Nič hudega. Seveda imamo danes zakon o vladi že sprejet, obstoječi. Mi se bomo pač formirali po tem obstoječem zakonu. Se pravi, ne bo še od prvega dne vlada pripravljena na vse izzive, bo pa imenovana še vedno v istih rokih. Danes lahko ljudem zagotovim, da ni treba, da jih skrbi. Mi bomo formirani 3. 6. in bomo formirani v rekordnih rokih.
Nekateri ministri bodo pač na teh starih mestih, ker novi zakon ni sprejet. Drugi kandidati za ministre bodo pa državni sekretarji. Je to točno?
Tako. Šli bomo v tak hibridni režim, po katerem bodo tista tri ministrstva, ki bodo nova, zdaj zasedli novi ministri, na obstoječih ministrstvih pa se jim pridružijo državni sekretarji, ki potem tam ostanejo kot ministri. Zveni zapleteno, ampak ni. V bistvu poskrbimo, da je ta prehod tekoč, da res ne izgubimo niti dneva, tudi ob reorganizaciji vlade ne, ker jo bomo začeli pripravljati prvi dan.
To je moje naslednje vprašanje, kako reorganizirati vlado? Po starem zakonu to ni mogoče. Vemo, da ima opozicija še eno proceduralno možnost, in sicer zakonodajni referendum po vsem tem, kar pomeni še nadaljnji odlog sprejemanja tega zakona o vladi.
To nas ne gane niti za sekundo. Ker natančno vemo, kaj želijo doseči: na vsak način zadržati oblast in vlado v svojih rokah. In to jim ne bo uspelo. To, kako bomo mi interno delovali, je naša organizacijska težava, ampak se je niti za sekundo ne ustrašimo. Če kaj obvladam, obvladam organizacijo dela.
To je pa naslednje vprašanje. Kritika opozicije, pa tudi dela javnosti je, zakaj tako številčna vlada. 20 resorjev, se pravi več kot prej. Kakšno bo usklajevanje, kako organizirati delo, ali ne bo prihajalo med ministrstvi do konfliktov?
Postavljamo tri nova ministrstva, in to tri nova ministrstva za prihodnost, ki smo jih v resnici napovedali skozi volilni program. To je ministrstvo za podnebne spremembe in zeleno politiko, to je ministrstvo, ki v bistvu obravnava izzive naših otrok in vnukov in moramo ga imeti, ker sicer na tem področju ne bomo naredili pravih korakov. Ministrstvo za medgeneracijski dialog, imenuje se sicer solidarna prihodnost, ki se ukvarja s čim? Z graditvijo stanovanj za mlade in dolgotrajno oskrbo za starejše. In tretje ministrstvo je ministrstvo za visoko šolstvo, raziskave in inovacije, ki se ukvarja s čim? Z generiranjem znanja. Ko ta tri ministrstva povežemo v celoto, in to so ta tri nova, ki so zablokirana, potem začnemo – ampak res – ustvarjati nova zelena delovna mesta in solidarno in pravično državo. In to je bistvo našega programa. Ker ne morejo preživeti tega, da so jim ljudje rekli "ne, nočemo vas, hočemo ravno to", so se zdaj spravili na ta tri ministrstva in jih na videz za določen čas zaustavili. Ampak to ne zaustavi na noben način naših programov.
Imamo recimo ministrstvo za zdravje, ki je zadolženo za del teh tem, ki bodo na novem ministrstvu. O tem govorimo.
Bomo jih pač izvajali do tega našega zakona, tudi če bo jeseni, z obstoječimi kadri v neki drugi organizaciji. To je tako nepomemben zaplet, da je škoda, da bi se kdor koli zaradi tega vznemirjal.
Pripombe so tudi na koalicijsko pogodbo, da bi morala biti konkretnejša, da manjkajo neke zaveze. Govorimo recimo o družbi razvoja, ne recimo, kolikšen delež BDP-ja bo šel v te namene. Skratka, da manjkajo neke konkretne zaveze.
Sam takih pripomb nisem zasledil, sem pa zasledil dvoje pripomb. Na eni strani so se ob nas obregnili delodajalci, na drugi strani zdravniški ceh. Bom odgovoril naslednje. Zelo sem zadovoljen, ker so se v podporo koalicijski pogodbi, ki v resnici sledi našemu volilnemu programu – saj ni nič novega v njej –, oglasili tako sindikati, zastopniki delavcev kot tudi uporabniki zdravstvenih storitev. Se pravi, saj tem je pa namenjeno. Saj naša koalicijska pogodba ni naslavljala, bila namenjena delodajalcem niti ne zdravniškemu cehu. Mi želimo javni zdravstveni sistem, ki bo prilagojen željam in potrebam uporabnika in uporabniki so zadovoljni. In mi želimo gospodarstvo, ki bo ustvarjalo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, in to je mogoče edino takrat, ko zaposlene vključite v to gospodarstvo. Vključite jih v soupravljanje, v udeležbo na dobičku in v solastništvo. Samo v tem primeru lahko ustvarimo delovna mesta s sto tisoč ali višjo dodano vrednostjo. In da, v to gremo popolnoma načrtno in brez kančka zadrege.
Vendarle vlada mora poslušati gospodarstvo. Vi sami ste gospodarstvenik. Oni pravijo: ni dovolj posluha za gospodarstvo. Ne strinjajo se s tem, da se davčna zakonodaja spreminja. Ne strinjajo se s skrajšanim delovnikom.
To je samo majhen del gospodarstva. Oglasilo se je eno združenje. Sam vem, da je združenj bistveno več. In še enkrat, saj bo čas pokazal, ampak to so pristopi, ki si jih ni izmislila kakšna socialistična država, ne vem, Mongolija ali pa Severna Koreja. Pristopi, ki jih uvajamo, so najnaprednejši pristopi skandinavskih držav in zahodne Evrope. Kritike samo kažejo na to, da tisti, ki to izjavljajo, v tem primeru združenje delodajalcev, nimajo pojma, kako je videti razvito zahodnoevropsko gospodarstvo, in na neki način si želijo, da ostanemo narod hlapcev, narod nizko plačanih delovnih mest, kjer bo imel šef delodajalec zadnjo besedo in vsi drugi bomo morali biti tiho. Sam pa pravim, ne hvala. Obstajajo drugačni principi. Tudi v Sloveniji jih imamo. In mi bomo pokazali, da lahko celo Slovenijo spravimo na to pot.
Verjetno bo vlada potrebovala zavezništvo tudi z delodajalci.
Saj se bodo sami pridružili, ne se bati.
Zamenjave. O tem je tudi veliko govora, da tudi vaše napovedi pomenijo, vi pravite, bomo menjavali nestrokovne kadre. Politična pripadnost pač ne more biti razlog za menjave. Kako globoko bodo segle te kadrovske menjave?
To spet govorijo ljudje, ki so to izvajali natančno po tem postopku. Sam pa povem, ni poanta v zamenjavah. Poanta je v imenovanju na podlagi strokovnosti. In če kaj, lahko zagotovim, da strankarska izkaznica Gibanja Svoboda ne bo popolnoma nobeno merilo pri izbiri nobenega kadra. Govorim o kadrih v gospodarstvu, v svetih zavodov in podobno. Tako da strah pred tem, pred nami, izhaja samo iz tega, da natančno vedo, da so na podlagi strankarske pripadnosti zamenjali vse, kar se je dalo, do snažilk na nekaterih službah. In da, seveda jih je strah. Sam pa pravim: postopki revizije se bodo izvedli za zadnje dveletno obdobje, kjer koli so bili kršeni principi strokovnosti, in jih bomo ponovili. In to je to. In strokovno jih bomo ponovili.
Ne pomeni pa to, da bodo morali oditi vsi zato, ker so prišli v času prejšnje vlade?
Ne. Strokovno jih bomo ponovili. Kdor koli bo želel, se bo lahko prijavil, in če bo izpolnjeval pogoje in prepričal – hvala bogu – naj ostane.
Pripombe javnosti so bile tudi zaradi vaše odločitve, da vključite v vlado dve stranki, s katerima se bo vaša stranka povezala, torej gospoda Šarca in gospo Bratušek. Poteza se zdi logična v tem smislu, ker napovedujete hkrati združitev. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo združitveni kongres? To je ena stvar. In druga stvar, kako odgovarjate na očitke, da dva, ki pač nista prestopila parlamentarnega praga, ne bi smela biti v vladi.
Ti očitki so večinoma od naših nasprotnikov. Pomembneje je, da natančno vemo, zakaj to počnemo. Zadnjih zdaj že 15 let, odkar je razpadel nekdanji LDS, se je na levi sredini za vsake volitve posebej prostor na novo definiral. Kaj se je s tem zgodilo, ne glede na to, kdo je bil lider? Vse strokovno znanje, vsi strokovni kadri z izkušnjami iz javnih sistemov so bili na neki način vrženi stran. In to želimo s tem preprečiti. Želimo pokazati – in Gibanje Svoboda nima v imenu nikogar – da igramo na dolgi rok in da želimo združiti celoten levosredinski prostor z namenom dolgoročne zgodbe, se pravi zgodbe, ki bo preživela naslednjih šest mandatov, ne dva. Zato je najpomembnejše, da se umaknejo iz prostora stranke, ki imajo v imenih, v svojem imenu ime predsednika, in to je ta korak.
To lahko pričakujemo že pred začetkom poletja?
Koraki že potekajo, postopki tečejo. Junija naj bi stekli kongresi. Verjetno bo pa veliki združitveni kongres tik pred lokalnimi volitvami. Navsezadnje želimo na lokalnih volitvah nastopiti s skupno ekipo v vseh občinah.
Zakon o RTV-ju je ustavljen. Kaj pa to pomeni za zakon, ki ga predlaga vaša stranka?
V Gibanju Svoboda smo napovedali – že pred volitvami kot del našega predvolilnega programa –, da se zavzemamo za depolitizacijo javnega RTV-ja in da bomo v ta namen vložili zakon. Kako si mi predstavljamo to depolitizacijo? Tako, da bo od 17 članov programskega sveta samo dva imenoval državni zbor, in še to strokovnjaka. Od preostalih 15 bo pa pet iz vrst zaposlenih in deset iz civilne družbe. Potem ko je tak zakon dobil skupaj z našim volilnim programom aklamacijo pri ljudeh, so se po volitvah zbudili v tem trenutno še na oblasti režimu in vleteli z dvema svojima zakonoma, ki v resnici nimata nobene povezave z njihovimi predvolilnimi obljubami, ampak sta namenjena eni sami stvari: da čim dlje zadržijo javno RTV v svojih krempljih. Po domače, da zablokirajo kakršno koli depolitizacijo RTV-ja in jo v tem času žal spravijo kvečjemu proti poti propada kot kar koli drugega. Za naš zakon to konkretno pomeni, da ko bodo njihovi zakoni sprocesirani, in seveda tudi vsi ovrženi - tudi če bi prišlo do referenduma, bi bili enako ovrženi - da potem stopi šele v proceduro. V najboljšem primeru pomeni to približno 40 dni razlike. Toliko časa se potrebuje, da se zavrne ta pobuda za en zakon. Lahko se bo pa stvar tudi zavlekla, ampak tega ne moremo predvidevati. In bi se tudi pozneje podobne, podobno nesmiselne pobude vlagale še na prihodnje zakone. Tako da stvar je nepredvidljiva, v nasprotju z vlado, o kateri smo prej govorili ... v resnici ne morejo zaustaviti prevzema vlade in ga tudi ne bodo, čeprav imajo enake manevre. V primeru RTV-ja se zna zgoditi, da bo še kar nekaj časa v njihovem primežu.
Vprašanje, ki se zastavlja, je zagotovo to, ali je to, kar se dogaja, v skladu s pravili oziroma v skladu z zakonom. Drugo vprašanje pa je, kaj to pomeni za delovanje vlade in parlamenta. Imate kakšno taktiko, strategijo, da se boste soočali s tem, da bo očitno opozicija uporabljala pač vse mehanizme, ki jih ima na voljo, da ustavi delo vlade?
Torej, še enkrat povem, delo vlade je bistveno težje ustavljati. Bodo pa posamezni primeri, kjer bo to pomenilo zamik. Ta zamik je recimo nekje na ravni od 45 dni pa do treh mesecev, mogoče štirih mesecev. Potem pa je tega nekoč konec. Ampak ne bom rekel, da računam na njihov razum, ker to je v teh časih težko. Računam na to, da so ti poskusi tako absurdni ... ker so absurdni ... ker je iz vesolja videti, da je namen samo eden: držati se na oblasti z vsemi štirimi, pa naj stane, kar stane. Sam temu pravim taktika požgane zemlje. Požgali bodo vse, kar se bo dalo. Računam, da bo ta absurd privedel do točke, ko se jim bo to povrnilo. In da bo v nekem trenutku – ne da se bodo ljudje obrnili proti njim, saj ljudje so jim že povedali –, ampak da bo njihovo lastno članstvo, ki danes še zelo trdno verjame v lasten prav, ugotovilo, da mogoče se je pa njihovemu vodji ... oziroma da ta taktika ni nekaj, kar si želijo in na kar bi bili ponosni.
Precej ostre besede. Kakor koli že, ko bo nastala vlada, bo v parlamentu tudi opozicija. Sodelovanja v parlamentu očitno ne bo med vami.
Kako da ne? Oni nam ves čas zagotavljajo, da so zelo kooperativni in konstruktivni. Tako da verjamem, da bodo še naprej kooperativni in konstruktivni. Ampak poglejte, eno je, kar ljudje govorijo. Super pa je, da so že na prvi seji pokazali, da v resnici so vse njihove besede laž. Zakaj je to super? Ker potem ne zapravljamo časa z dogovarjanjem z nekom, ki ves čas laže in drži figo v žepu. Gremo naprej sami in bomo stvari hitreje uredili.
Napovedali ste revizijo nakupa oklepnikov boxerjev. Medtem so prišli precej ostri odzivi tudi od Nata. Slišali smo, da so neke dvignjene obrvi. Še vedno vztrajate pri reviziji tega posla?
Naj dvigujejo obrvi. To je naša popolnoma legitimna odločitev, da se vlada s tem ukvarja. Ne more nam nihče tega vsiljevati, še najmanj pa orožarskih poslov. Da, revizija bo izvedena. Kakšni bodo rezultati, je težko napovedati, ker ne poznamo vse dokumentacije. Ampak zagotovo: da.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje