Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka, na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov, na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja ter se leto pozneje znižal na 1,2 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP-ja.

Predloga proračunov za leti 2025 in 2026 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata prioritete te vlade, to so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost. "Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme," je dejal ob predstavitvi pred poslankami in poslanci.

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo denimo v naslednjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za gradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo 100 milijonov evrov. "Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih," je dejal.

Pri tem je kot prioriteto, kjer se izvajajo največje spremembe in največje investicije, navedel zdravstvo. "Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev," je dejal. Poudaril je, da uspeva Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje skozi leta zmanjševati. "V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU-ja, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo," je poudaril.

Gospodarska slika Slovenije je po njegovih besedah ravno zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici EU-ja in tudi boljša od povprečja EU-ja, pa čeprav smo se v zadnjih dveh letih spoprijeli najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in nato z obnovo po lanskih avgustovskih poplavah. "Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker to je tisto, čemur je proračun primarno namenjen," je dejal. Ob tem se mu zdi pomembno, da se gospodarska rast in nizka stopnja brezposelnosti ne financirata na račun dodatnega zadolževanja. Delež dolga v BDP-ju skozi leta te vlade ves čas konstantno pada," je dejal.

"Z odločnimi ukrepi in sodelovanjem do možnosti za dostojno življenje vseh"

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. "Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi z globalnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU-ju," je minister povedal na predstavitvi v DZ-ju. "Verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in napredek," je poudaril.

Kot je navedel minister, v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega začasnega dviga z 19 na 22 odstotkov, davka na premoženje oz. začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin, pri katerih so tiste na pogonska goriva precej višje od načrtovanih, in dviga drugih davkov na blago in storitve na račun dviga višine okoljske dajatve.

Obremenitve iz dohodnine se načrtuje v približno enaki višini, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Tudi nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki višini, nižji za 40 milijonov pa bodo kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki ter za približno 80 milijonov prihodki iz naslova prejetih evropskih sredstev, predvsem zaradi manjšega črpanja iz novega kohezijskega načrta.

Sorodna novica Vlada potrdila predloga proračunov za leti 2025 in 2026

V odhodkih je za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna predvidenih 1,9 milijarde evrov, na kar bodo vplivali učinki plačne reforme oz. po njegovih besedah učinki največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Za izdatke za blago in storitve je največ sredstev predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje socialne vključenosti in boljšega dostopa do zaposlitve, ter za modernizacijo in opremljanje vojske.

Stroški obresti so načrtovani v enakem obsegu, v okviru rezerv se večina načrtovanih sredstev v višini 1,2 milijarde evrov namenja za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, za sklade za obnovo, podnebne spremembe in vode. Odhodki bodo šli še za subvencije podjetjem, transfere posameznikom in gospodinjstvom ter občinam, pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja bodo največji del predstavljala sredstva za financiranje obveznosti do zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, je med drugim nanizal Boštjančič.

Investicijski izdatki se v obeh letih ohranjajo na približno enaki višini, kot so bili realizirani v letu 2023. "Ocenjuje se, da bo Slovenija ostala v vrhu držav EU-ja po velikosti sredstev v BDP-ja, ki se namenjajo za investicijske izdatke," je dejal. Od načrtovanih bo približno četrtina namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja, je naštel.

Vsebinske razprave o proračunskih predlogih na tokratni seji DZ-ja ni bilo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.

Dolga razprava o svežnju davčnih sprememb

Več časa si bodo poslanke in poslanci na izredni seji vzeli za obravnavo predlogov šestih davčnih zakonov. Za razpravo o vladnem davčnem svežnju je namreč predvidenih kar 15 ur. Z davčnimi zakoni vlada zasleduje cilj povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja inovacij in investicij.

Med poglavitnimi ukrepi so ugodnejša davčna obravnava za visoko kvalificirane kadre iz tujine, opozicijo in predstavnike gospodarstva pa najbolj razburjajo novosti pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Potrjevanje odloka o razpisu referenduma o JEK-u 2

Pred koncem seje, ki se bo po predvideni časovnici zavlekla pozno v noč, naj bi DZ potrdil še odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, na katerem bodo volivci povedali, ali podpirajo izvedbo projekta gradnje JEK-a 2. Če bo predlog potrjen, bo referendum potekal 24. novembra, vprašanje pa se bo glasilo "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo s skupaj drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?".

Sorodna novica Referendum o Jeku 2 naj bi izvedli 24. novembra

O referendumskem vprašanju in datumu so enotni v Gibanju Svoboda, NSi-ju, SDS-u in SD-ju, pomisleke ima Levica, pa tudi poslanec Miroslav Gregorič iz Svobode. Razprava se pričakovano ne bo vrtela okoli primernosti ali neprimernosti same jedrske energije, temveč okoli tega, ali je letos primeren čas za referendum.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Erna Strniša, je iz pravnih krogov mogoče slišati neuradna mnenja, da dejstvo, da se niti poslanci ne morejo zediniti, o čem odločamo, morda terja drugače zastavljeno vprašanje.

Razpravo bo najverjetneje zaznamovalo tudi to, da je bila proti poslanki Svobode in predsednici odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor Nataši Avšič Bogovič in državnemu sekretarju v kabinetu premierja Danijelu Levičarju nedavno vložena prijava na protikorupcijsko komisijo zaradi domnevnega nasprotja interesov.