Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič, je ostalo odprtih še nekaj manjših vprašanj, ki pa naj bi jih na vladi do petka uskladili.

Novosti na področju samozaposlenih z normiranimi stroški

Med predlogi, ki so v javnosti naleteli na največ pozornosti in kritik, je poseg v obdavčitev samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancev.

V delu, ki se nanaša na polne normirance oziroma za samostojne podjetnike, ki so kot samozaposleni zavarovani za polni delovni čas vsaj devet mesecev, se znižuje meja prihodkov na 60.000 evrov letnih prihodkov. "Vendar pa bo mogoče izkoristiti odhodke v višini 80 odstotkov normiranih prihodkov. Do zdaj je bila ta ugodnost priznana zgolj do 50.000 evrov," je pojasnil minister.

Pri t. i. popoldanskih normirancih se bo prihodkovni prag znižal na 30.000 evrov. Za izstop iz sistema normiranih odhodkov pa se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 45.000 evrov ali 30.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v zadnjih dveh zaporednih letih. "Naj izrecno poudarim, da smo zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov oziroma času, ki naj jim ga damo, da se prilagodijo tem spremembam, v zadnjem trenutku predvideli tudi posebno prehodno obdobje," je poudaril Boštjančič.

"Tudi tisti podjetniki, naj bodo to popoldanski samostojni podjetniki ali pa polni normiranci, ki bodo letos dosegli prihodke na zgornji meji ali blizu zgornje meje, ki je danes drugačna, kot bo od leta 2025 naprej, bodo imeli naslednje leto enako omejitev kot vsi preostali. V tem času torej ne bo tega povprečenja dveh let. Povedano po domače, v naslednjem letu bodo imeli vsi polni normiranci zgornjo mejo prihodkov 60.000 evrov in vsi popoldanci, ne glede na prihodke v letošnjem letu, 30.000 evrov. Nihče ne bo avtomatsko izpadel iz sistema, kot se je pisalo po medijih," je poudaril minister.

"Sistem normirancev je bil vzpostavljen z namenom, da se tisti, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot, v začetnem obdobju ne ukvarjajo še z administrativnimi obveznostmi, ampak jim država to olajša s sistemom normiranih stroškov poenostavljenega knjigovodstva," je kritike v uvodu komentiral Boštjančič. "A vsi vemo, da je ta sistem v zadnjih letih postal predvsem sredstvo davčne optimizacije. Z našim ukrepom ne onemogočamo podjetništva, znižujemo pa mejo, do katere bo nekdo še lahko uporabil sistem normiranstva."

Sorodna novica OZS: Nove obremenitve, slabša gospodarska slika. GZS: Nesistemsko, premalo premišljeno.

Razvojno naravnani ukrepi novega davčnega svežnja

Minister je predstavil tri razvojno naravnane ukrepe, ki jih prinaša sveženj. Kot prvi ukrep je izpostavil ugodnejšo davčno obravnavo za privabljanje novih kadrov v Slovenijo. Za visoko kvalificirane in mednarodno konkurenčne kadre, mlajše od 40 let, bo dohodnina manjša za sedem odstotkov prejete plače.

"Ukrep zdaj velja za tiste, ki so nerezidenti vsaj dve leti, in ne pet let, kot smo sprva predlagali. Z ugodnejšo davčno obravnavo želimo privabiti tuje znanje in izkušnje in kadre spodbuditi, da pri nas tudi ostanejo. Hkrati pa nameravamo v domovino spet privabiti tiste Slovence, ki so zaradi različnih okoliščin prekinili rezidentske vezi s Slovenijo," je pojasnil Boštjančič, ki meni, da bo ukrep podprl predvsem dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva z že tako visoko potencialno dodano vrednostjo.

Drugi ukrep, ki ga je navedel minister, so davčne spodbude za nagrajevanje inovativnih zagonskih podjetij oziroma start-upov. "Ta ukrep zagotavlja, da se posamezniki, kadri s posebnimi znanji in kvalifikacijami razbremenijo določenih tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe," je dejal Boštjančič. V začetnih fazah poslovanja, ko se podjetja spoprijemajo z likvidnostnimi težavami, se zamika tudi obveznost za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja.

Kot tretji, predvsem administrativni ukrep, je Boštjančič navedel "brutenje dohodkov v naravi", ki znižuje stroške delodajalcev in s tem povečuje privlačnost nagrajevanja delavcev z delnicami in deleži v podjetjih.

Med ukrepi je še več manjših sprememb, med drugim ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t. i. OMD-plačila) iz obdavčitve, možnost prenašanja davčnih izgub ter postopno zvišanje trenutno ničelne bonitete na električne avtomobile. Za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače je predvideno zvišanje obdavčitve, za pivo in žgane pijače pa zvišanje trošarin.

Na ministrstvu za finance so prve obrise načrtovanih sprememb predstavili javnosti že februarja, uvrščene so bile tudi že na sejo Ekonomsko-socialnega sveta, je Boštjančič zavrnil morebitne kritike predstavljenih ukrepov. Povedal je še, da na finančnem ministrstvu razmišljajo o dodatnih spremembah davčnega sistema, ki bodo šle predvsem v smeri obdavčitve premoženja in dodatne razbremenitve dela. Javnost bi lahko z njimi seznanili do konca tega leta.

Pripravljajo namreč že drugi sveženj predlogov, ki naj bi bolj celovito prenovil sistem. Drugi del ukrepov naj bi z odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu ob izboljšanju konkurenčnosti povečal tudi pravičnost sistema.

Ministrstvo za gospodarstvo po Hanovih besedah ni zadovoljno z vsemi rešitvami

Gospodarsko ministrstvo po navedbah ministra Matjaža Hana za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz svežnja predlogov davčnih sprememb, ki ga je danes obravnavala vlada. Ob robu dogajanja na sejmu Agra je izrazil željo po dodatnih usklajevanjih in po tem, da bi davčna zakonodaja gospodarstvu pomagala, ne povzročala dodatnih težav.

Han je povedal, da imajo kar nekaj pripomb, a da o njih ne želi govoriti širši javnosti, temveč jih želijo razrešiti znotraj vlade in koalicije.

Kot enega glavnih zadržkov je sicer navedel sam postopek sprejemanja davčnih sprememb. "Na koncu bi bilo dobro, da davčno zakonodajo Ekonomsko-socialni svet pregleda še enkrat, čeprav vem, da je bil vpet v izhodišča," je odgovoril na vprašanje STA.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu in da mu ne bo delala še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti, do katerega prihaja v Evropi.
Da so vsaj dopoldne usklajevanja še potekala, je po jutranjem sestanku koalicije povedala tudi glavna tajnica SD-ja Živa Živković. Več ni želela komentirati.

Do svežnja so kritični v gospodarstvu, saj v njem ne vidijo bistvenega izboljšanja poslovnega okolja, v nekaterih rešitvah pa prepoznavajo celo dodatne obremenitve v času, ko se gospodarske razmere predvsem zaradi težav v Nemčiji ohlajajo.