Anja Bah Žibert iz poslanske skupine SDS-a je premierju Golobu zastavila vprašanje glede vse bolj množičnih nezakonitih prehodih južne meje. Letos je bilo na meji namreč obravnavanih več kot 40.000 nedovoljenih prehodov meje, v istem obdobju lani 13.000. Samo med 1. in 12. septembrom je policija zaznala okoli 4000 nezakonitih prehodov. Po besedah Bah Žibert naj bi v Rigoncah v občini Brežice zaradi številnih ljudi, ki prečkajo te kraje, domačini terjali ukrepanje.

Golob je odgovoril, da gre pri nezakonitih migracijah za vprašanje, za katero rešitev lahko ponudi le celotna Unija, ki se s problematiko aktivno ukvarja že pol leta. "EU ima jasno strategijo, ki pravi, da se moramo z vprašanjem spopadati v izvornih državah," je poudaril Golob in dodal, da bodo migrantski procesi dotlej tekli, kot so vso zgodovino. "Vidim, da je to na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi."

Na očitke, da je povečano število prehodov meje posledica odstranjevanja panelne ograje, je Golob odvrnil, da je kar 24.000 prebežnikov mejo prestopilo v Rigoncah, in sicer po cesti, kjer ograje nikoli ni bilo. Dodal je, da prebežniki pospešeno vstopajo v države Zahodnega Balkana, pritisk na meje pa bo tudi zaradi naravnih nesreč še večji.

Problem je po Golobovih besedah treba reševati skupaj z drugimi državami. Prvi ukrep so mešane patrulje ne le na mejah, ampak tudi po državah, vključno z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Severno Makedonijo. Pojasnil je, da je policija dodatno okrepila nadzor in ga bo tudi na hrvaški strani. "Iz tega delati notranjepolitični problem, je populizem," je poslanki odvrnil Golob.

Poklukar zavrnil očitke o nehumanem vračanju

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v odgovoru na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič dejal, da zaključujejo dva strateška dokumenta, in sicer migracijsko in integracijsko strategijo. Pripravo druge vodi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle, vanjo pa so vključeni vsi resorji in nevladne organizacije.

Očitke Sukič o nehumanem vračanju prosilcev za azil na Hrvaško je minister ostro zavrnil. Dejal je, da so letos hrvaškim organom predali devet prosilcev za azil, lani pa v celem letu 20. Glede ograje na meji pa je dejal, da jo postopoma odstranjujejo in da bo v skladu s koalicijskim dogovorom odstranjena v celoti.

Podatki policije

Kot kažejo podatki policije, je ta od začetka leta do konca avgusta obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov meje. V istem obdobju lanskega leta pa je policija obravnavala 13.601 nedovoljen vstop. Najpogosteje so letos obravnavali državljane Afganistana, Maroka in Pakistana, še piše v poročilu sektorja mejne policije.

Obnova in razvoj po poplavah bosta trajala bistveno več kot eno leto

Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je zahteval pojasnilo glede načrtovanih sprememb pri upravljanju vodotokov, pa tudi morebitnega dviga povprečnine, da bodo občine lažje odpravljale posledice poplav. Zanimalo ga je tudi, v katero smer gre razmislek o tipski gradnji hiš za prebivalce, ki so ostali brez vsega.

Golob je Vrtovčev očitek, da se "obdavčujejo ljudje", še preden bi imeli dokončno oceno škode po avgustovskih poplavah, zavrnil, saj naj bi sanacija skupaj z obnovo in vzpostavitvijo razmer za nadaljnji razvoj terjala okoli 6,7 milijarde evrov, ni pa ta številka neposredna ocena nastale škode. Dejal je, da se v naslednjih tednih pričakuje za več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil iz proračuna, ki bodo namenjena ljudem, gospodarstvu in občinam. "Nikoli doslej ni bilo izplačano ne tako veliko ne tako hitro. Ne dajemo obljub, dajemo denar," je dejal Golob. Dodal je, da gospodarstvo za škodo doslej še nikoli ni bilo deležno predplačil, prav tako doslej še nikoli niso bile predplačil v višini 40 odstotkov deležne občine. "Dvig povprečnin bi bil krivičen, niso bile vse občine enako prizadete in enak odstotkovni dvig povprečnine za prizadeto majhno občino ali za veliko mestno občino ne da istega učinka. Ne bomo vse povprek metali denarja, ampak ga bomo dali tistim, ki ga potrebujejo." "Obnova in razvoj po poplavah bosta trajala bistveno več kot leto dni, najmanj pet let, a najverjetneje še dlje, " je dejal Golob.

Medtem so posamezniki prek Karitasa in Rdečega križa prejeli sredstva na svoje račune za najnujnejše potrebščine. Do konca meseca bodo prejeli še izredne solidarnostne pomoči, čeprav vse vloge še niso bile obravnavane, ker so roki še odprti, je pojasnil Golob. Omenil je tudi vzpostavitev tehničnih pisarn na poplavljenih območjih, ki bodo med drugim izvajale individualno pomoč ljudem, ki so utrpeli za več kot 30.000 evrov škode. Nekateri bodo potrebovali reprogramiranje ali odpise posojil, drugi denarno pomoč in tretji nove domove. Pri tem je poudaril, da nadomestne gradnje zahtevajo svoj čas in prej kot v letu dni kljub spremembam zakonodaje ne bodo mogle zaživeti. Ljudje bodo medtem čez zimo potrebovali nadomestno bivanje, v primeru stiske se po Golobovih besedah lahko obrnejo na vlado oziroma pokličejo klicni center na telefonski številki 114. Spomnil je, da so na voljo tudi brezplačna bivanja v stanovanjih stanovanjskega sklada.

V odgovoru na vprašanje Janija Prednika iz SD-ja je Golob povedal še, da bo ena osrednjih točk zakona sklad za obnovo, a da končna rešitev za njegovo delovanje še ni znana. Ob tem je ponovil, da bodo vsa izplačila iz naslova popoplavne obnove javno objavljena.

V zakonu pa bodo specifične težave najbolj prizadetih regij naslovili s posebnimi razdelki, je orisal. Med njimi je naštel ekološko sanacijo Mežiške doline oz. porečja reke Meže. "Mogoče bomo presenetili še s kakšnim drugim ukrepom, če se bomo tako dogovorili, in bo ta razvojno naravnan," je dodal.

Golob se je vsem, ki so doslej kakor koli pomagali po avgustovski vodni ujmi, zahvalil in napovedal, da bo vlada prihodnji teden obiskala koroško regijo. Temu bo sledil obisk preostalih regij. "Kot vlada želimo kolektivno dati ljudem vedeti, da nismo pozabili na njihove regije," je pojasnil.

Golob o sodniških plačah: Dogovor o plačah v javnem sektorju bo za vse naenkrat

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je premierju zastavil vprašanje glede sodniških plač. Ustavno sodišče je namreč junija presodilo, da je več členov zakona o plačah v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih in da so plače sodnikov prenizke. Zakonodajalec pa mora neustavnost odpraviti do konca leta. Hoivik je tako Goloba vprašal, ali namerava vlada odpraviti neskladje z ustavo in ali bo k solidarnosti zaradi poplav pozval tudi zaposlene v sodstvu na način, kot se pozivajo preostali zaposleni v javni upravi.

Golob je odgovoril, da bo vlada storila vse, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izpolnjena. Spomnil je, da pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij potekajo in se niso ustavila. "Znotraj teh pogajanj se bodo našle rešitve za celoten javni sektor, vključno s sodstvom." Parcialno nagrajevanje določenih skupin v javnem sektorju, kot so ga izvajale prejšnje vlade, je prineslo nagrajevanje tistih, ki so bili politiki pri srcu. "Žal pravna država ni bila pri srcu nobeni od prejšnjih vlad," je dejal Golob. Med letoma 2015 in 2023 so plače v javnem sektorju po njegovih navedbah zrasle za 12 odstotkov, v enakem obdobju pa so se plače sodnikom realno znižale za pet odstotkov, tožilcem pa za 11 odstotkov.

Hoivik je pripomnil, da torej to pomeni, da bo odločba ustavnega sodišča v šestih mesecih realizirana in da bodo v sodstvu prišli na vrsto prej kot v drugih delih javnega sektorja. S tem po Hoivikovem mnenju premier daje signal drugim skupinam v javnem sektorju, da naj se obrnejo na ustavno sodišče, ki da bo gotovo odločilo zelo podobno.

Golob je na to odvrnil, da bo vlada naredila vse, da bo implementirala odločitev ustavnega sodišča glede sodniških plač, in ponovil, da bo dogovor o plačah v javnem sektorju "dosežen za vse naenkrat". Navedel je izjave ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da se bodo s posameznimi skupinami javnega sektorja pogajali ločeno po stebrih, "potem pa počakali z implementacijo ali izvedbo, ko bo dogovor znan in dosežen". Spomnil je, da je bil s sodniki in tožilci ta dogovor bolj ali manj dosežen, z večino preostalih pa ti dogovori še potekajo. "Izvedeni bodo hkrati," je poudaril.

DZ se je seznanil z odstopom Zavca in Marzidovška

Še pred poslanskimi vprašanji se je DZ seznanil z odstopoma dveh poslancev. Poslanca Svobode Dejan Zavec in Martin Marzidovšek sta namreč v četrtek sporočila, da zapuščata poslansko funkcijo. Zavec odhaja iz zdravstvenih razlogov, Marzidovšek pa zaradi novega kariernega izziva na področju umetne inteligence. Oba sta v izjavi za javnost zanikala, da odstopata, ker se ne bi našla v funkciji poslanca.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem dejal, da čeprav v javnosti nista bila najbolj vidna, sta bila v poslanski skupini izjemna dodana vrednost. Poudaril je, da poslanska skupina ostaja polnoštevilna in da so vsi skupaj zavezani istim programskim ciljem in volivcem.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič bo, kot je napovedala na današnji seji DZ-ja, o odstopih obvestila Državno volilno komisijo in jo zaprosila, da DZ-ju sporoči, kateri kandidat bo postal poslanec za preostanek mandatne dobe. Nato bo stekel postopek v DZ-ju.

Marzidovška bi lahko glede na volilne izide na lanskih parlamentarnih volitvah v poslanskih klopeh nasledil nekdanji poslanec Jurij Lep, Zavca pa vodja kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Süč.

Na Državni volilni komisiji (DVK) so že sklicali dopisno sejo s predlogoma sklepov o ugotovitvi pravice do opravljanja funkcije nadomestnih poslancev. Glasovanje je mogoče do torka do 12. ure. Iz sklica seje imeni nadomestnih poslancev nista vidni, a po neuradnih podatkih gre za Lepa in Süča, ki sta že izrazila pripravljenost prevzeti poslanski mandat.

DZ bo na seji, ki se bo sklenila v petek, med drugim obravnaval zakonske predloge o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov, zaščiti živali, duševnem zdravju in preoblikovanju Vzajemne.