Na srečanju v sredo naj bi med drugim sodelovali veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič in predstavniki ministrstva za obrambo.

V premierjevem kabinetu niso komentirali dogovorov, sprejetih na nedeljskem srečanju voditeljev več evropskih držav, ki ga je v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer in na katero premier Golob ni bil vabljen.

Na njem so se dogovorili o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnih koli mirovnih pogovorih in pojasnili, da mora trajni mir zagotoviti suverenost in varnost države. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje morebitnega mirovnega dogovora.

Na srečanju so govorili tudi o krepitvi evropske obrambe, kar bo tudi tema četrtkovega izrednega vrha Unije.

Izredni vrh Evropske unije

Tega je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sklical zaradi spremembe politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Rusije in Ukrajine. V vabilu je zapisal, da naj bi na njem sprejeli prve kratkoročne odločitve, da bi Evropa postala bolj suverena, sposobna in bolje opremljena za spopadanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi za njeno varnost.

Sorodna novica Evropski voditelji za krepitev obrambe in s svojim "načrtom za mir" v Ukrajini – tudi z vojaki

Slovenija z nizkimi vlaganji v obrambo

Slovenija je med evropskimi državami, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj Nata, da bi za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda, naj bi dosegla šele leta 2030, medtem pa v zavezništvu že napovedujejo, da bo treba delež še zvišati. Da mora Evropa okrepiti obrambo, je dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo pred vrhom članicam Unije poslala pismo o povečanju obrambnih izdatkov.

Golob je sredi februarja dejal, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, ob tem je poudaril, da je ključno, da bodo izdatki dobro naloženi.

Minister Sajovic: Slovenija ni otok zase

Obrambni minister Borut Sajovic je danes (ponedeljek) na novinarsko vprašanje glede pozivov o zvišanju izdatkov za obrambo menil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala Slovenija dogovore in pravila, ki bodo sprejeti, spoštovati, vendar pa "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki", je dejal.

Komentarji poslanskih skupin

Razprave o zvišanju obrabnih izdatkov so z izjemo poslanske skupine največje vladne stranke Svoboda komentirali tudi predstavniki poslanskih skupin.

Slovenija bi se po besedah Žana Mahniča (SDS) morala najpozneje naslednje leto pridružiti državam v Natu, ki namenjajo dva odstotka BDP-ja za obrambo. "Obstajajo številni viri financiranja, tako da se ni treba spraševati, ali topovi ali maslo, mi zagovarjamo oboje," je dejal. Če se bodo v prihodnjih mesecih potrebe po obrambnih izdatkih in po dodatnem oboroževanju povečevale, pa Slovenija seveda mora temu slediti, je ocenil.

Tudi Janez Žakelj (NSi) je poudaril, da mora Slovenija kot članica Nata izpolnjevati dogovore. Na vprašanje, kje dobiti sredstva za povečanje obrambnih izdatkov, pa je med drugim ocenil, da bi lahko nevladne organizacije dobile manj, opozoril je tudi na slabo porabljena javna sredstva. "Mi smo za mir, tako se moramo pripravljati in oboroževati," je poudaril.

Damijan Bezjak Zrim (SD) dvomi, da bo Slovenija v nekaj letih lahko zagotovila dva, kaj šele tri odstotke BDP-ja za obrambo. Vsekakor si želimo, da bi izpolnili dane obljube zvezi Nato, ampak tudi sami vidimo, da znotraj Nata ni enotnosti, je opozoril. Varnostne razmere so resne, vendar se je treba hkrati vedeti, kje bi sredstva vzeli, je dejal in pozval k preudarnosti, v kaj bo Slovenija vlagala v prihodnje.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je glede povečevanja obrambnih izdatkov poudaril, da je potreben razmislek o vlogi Nata in ali ga sploh še potrebujemo. Evropa je na razpotju, svet po izvolitvi Donalda Trumpa ni več tak, kot je bil pred njegovim imenovanjem. Naloga zaspane Evrope ni, da brezglavo leta levo in desno, ampak mora razmisliti, kakšna je njena vloga v svetu, in na podlagi tega oblikovati svojo obrambno politiko, je dejal.