Sprememba zakona o celostnem prometnem načrtovanju je že na začetku zakonodajnega postopka razburila strokovno javnost med drugim v delu, ki se nanaša na sisteme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, s katerimi bi občinske službe lahko samodejno pridobivale podatke o vozilih, omejevale promet in nadzirale parkiranje.

Številne evropske države sisteme za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic uporabljajo za nadzor nad parkirno politiko in omejevanje vstopov v mesta. Pri nas omenjeni sistem uporabljajo občine in trgovine, a ne na javnih površinah. In to neskladje bo zakon odpravil, pojasnjuje Tamara Kozlovič. "Če je garažna hiša v objektu, se to ne šteje za javno površino in ti te sisteme lahko uporabljaš. Če je pa poleg tega zaprtega objekta zraven javna površina, pa tovrstnih sistemov ne moreš uporabljati," je pojasnila.

"Zadeve niso tako preproste."

Ko gre za varstvo osebnih podatkov, zadeve niso tako preproste, opozarja Andrej Tomšič iz urada informacijskega pooblaščenca. "Ne gre za problematičnost tehnologije kot take, nihče si seveda ne želi kakšne kamene dobe, ampak zakon vsebuje nekatere nejasne definicije in rešitve. S tem omogoča zlorabe, gre pa vendarle za naše podatke o naših lokacijah in gibanju. Zakon mora absolutno preprečevati kakršne koli zlorabe," je prepričan.

Skrbi jih še marsikaj. Nejasna je ureditev zbirk podatkov, obveščanje posameznikov, ohlapna je definicija parkirnega utripa, kjer se odpira možnost uporabe v druge namene. "Omogoča dejansko ugotavljanje, kako pogosto določeno vozilo parkira na nekem področju, koliko časa in kje je, lahko se to ugotavlja za nekatere skupine vozil in tako naprej," je še pojasnil Tomšič.

"Ni prav, da se strašijo ljudje. Že zdaj je to dovoljeno, ampak v objektih in ne na javni površini," je na skrbi odgovorila Kozlovič.

V prid previdnemu ravnanju z lokacijskimi podatki sicer govori tudi sodna praksa. Ustavno sodišče je pred leti odločilo, da policija ne sme uporabljati samodejne optične prepoznave registrskih tablic.