"Ukrajini želimo izkazati politično podporo z vsestransko pomočjo Slovenije v težkih časih ruske vojaške agresije," je ob prihodu v Kijev dejal premier Robert Golob. "Želimo tudi potrditi svojo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo pomoč," je ob tem poudaril premier.

Golob se je po prihodu sešel z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in poudaril, da je Slovenija zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine. Pri tem je dodal še, da se je pripravljena angažirati pri povojni obnovi pokrajine Harkov, predvsem mesta Izjum.

Mesto Harkov je sicer pobrateno z Mariborom, tamkajšnji slovenski konzulat pa je v prvih dneh agresije na Ukrajino ruska raketa uničila, so spomnili v kabinetu predsednika vlade. Golob in Zelenski sta govorila tudi o ukrajinskem približevanju EU-ja in zvezi Nato.

"Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja v svoboden in demokratični svet," je še poudaril slovenski predsednik vlade.

Nadgrajevanje sodelovanja v povojnem obdobju

Golob se je srečal tudi z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem in izrazil polno politično podporo Ukrajini in solidarnost z ukrajinskim narodom. Tudi Šmigalju je dejal, da Slovenija zdaj razmišlja o tem, kako sodelovanje, ki se je vzpostavilo v času ruske agresije, nadgraditi v povojnem obdobju. Ukrajinski trg slovenskim podjetjem namreč ni nepoznan, in bilo bi dobro, da se že zdaj nastavijo trdni temelji prihodnjih gospodarskih odnosov, je dejal Golob.

Sicer pa se je slovenski predsednik vlade s svojim gostiteljem dotaknil tudi zunanjepolitičnih tem, med drugim kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a, in se zahvalil ukrajinski strani za podporo slovenskim prizadevanjem pred bližajočimi se volitvami v Varnostni svet ZN-a v New Yorku.

Golob: Za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila

Po srečanju z ukrajinskim političnim vrhom je Golob svoj obisk v Ukrajini nadaljeval z udeležbo na slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije, ki se jim je pred cerkvijo sv. Andreja Prvega v Buči poklonil skupaj s predsednikom Zelenskim, predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem, slovaškim premierjem Eduardom Hegerjem in moldavsko predsednico Maio Sandu.

Dogodek je s čustvenim nagovorom odprl predsednik Zelenski, ki je sicer že pred slovesnostjo na Twitterju zapisal, da je, ko je bila Buča osvobojena, svet spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo. "Nikoli ne bomo pozabili žrtev te vojne in zagotovo bomo vse ruske morilce privedli pred sodišče," je zapisal. Slovesnost so zaznamovali dvig državne zastave Ukrajine, prižiganje sveč tragično umrim in vročitev državnih odlikovanj.

"Ta vojna je neizzvana in nepotrebna, vsem nam je bila vsiljena. Ampak zdaj nas je tudi povezala. Danes smo mi vsi Ukrajinci. Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi," je na dogodku dejal Golob in poudaril, da je dolžnost Slovenije, da Ukrajini pomaga v njenem pravičnem boju za svobodo.

Opozoril je, da so se ruski vojaki v Buči znesli nad nedolžnimi ljudmi ter da vojna ni in ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Naša obveza je tudi, da vas podpiramo v iskanju pravice. Za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen," je dodal in poudaril, da "argument moči ne more in ne sme nikoli prevagati nad močjo argumenta".

Slovesnost je sicer potekala ob prvi obletnici osvoboditve Buče in umika ruskih vojaških sil. Že v prvih dneh vojne je v Buči prišlo do srditih spopadov, ruske sile pa so domnevno zagrešile hude vojne zločine, zato je mesto danes simbol vztrajnosti, moči in odpornosti ukrajinskega naroda v boju proti agresorju, so pri tem poudarili v kabinetu predsednika vlade.

Za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine

Slovenski premier je imel na dnevnem redu delovnega obiska tudi udeležbo na vrhu o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini, na katerem so sodelovali tudi predsednik hrvaške vlade Plenković, slovaški premier Heger in moldavska predsednica Sandu.

"Grozodejstva, storjena v Buči in drugje po Ukrajini, predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Nedolžni civilisti so bili izpostavljeni brutalnemu nasilju in grozotam, ki so pustili trajen pečat v skupnostih in v kolektivni zavesti ukrajinskega naroda," je povedal Golob.

"Prizadevati si moramo za svet, v katerem se spoštuje mednarodno pravo in je zadoščeno pravici. Le tako bomo dosegli pravičen in trajen mir," je pozval. Ob tem je dodal, da je storilce treba privesti pred sodišče in na takšen način zagotoviti, da se takšna grozodejstva nikoli več ne bodo ponovila.

Slovenija je odločna zagovornica mednarodnega kazenskega prava in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in, kot poudarjajo v kabinetu premierja, Ukrajini na vse načine pomaga pri njenih prizadevanjih za odgovarjanje za najhujša kazniva dejanja. "Pozdravljamo izdajo naloga ICC-ja za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Gre za obžalovanja in obsojanja vredno taktiko Rusije. Otroci so tisti, ki bi jih morali še posebej varovati z vsemi mogočimi sredstvi," so še sporočili v kabinetu predsednika vlade.

Prvi obisk premierja Goloba v Ukrajini

To je prvi Golobov obisk v Ukrajini, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo. V Kijev je pripotoval z vlakom iz Poljske, njegova sopotnika pa sta bila tudi hrvaški in slovaški kolega, Plenković in Heger. Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani je Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Šmigaljem.

Humanitarna, politična in vojaška pomoč Slovenije

Premier Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije poudaril kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse mogoče načine. Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU-ja in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU-ja menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.

Sorodna novica Šarec: Skupnemu naročanju streliva za Ukrajino se bo v kratkem pridružila tudi Slovenija

Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU-ju in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da nemudoma ustavi svoje napade.

Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN-a o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili z Ukoma.