Predsednik vlade Robert Golob je zbrane na Brdu pri Kranju nagovoril ob koncu nacionalnega posveta o krepitvi odpornosti Slovenije.

"Vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd," je dejal Golob. A je prepričan, da bomo s tem, ko govorimo o odpornosti v širšem smislu, v prihodnosti ob dvigu izdatkov za obrambo, varnost in odpornost, ne le izboljšali svojo varnost, ampak dosegli tudi, da bomo kot družba pravičnejši in bolje pripravljeni na vse izzive. "Tako bo naše prebivalstvo od tega imelo neposredne in takojšnje učinke," je Golob v zaključnem govoru povzel zavezo, ki jo bo dal tudi v mednarodni skupnosti.

Zaveda se, da bo obrambo treba okrepiti in hitreje zapolniti obrambne zmogljivosti. To pa si želijo narediti tako, da se bo prebivalstvo zavedalo neposrednih koristi investicij tako v dvojno rabo kot v druge sisteme, med katerimi je omenil zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnost, vesolje in civilno zaščito. "Ko bo celotno prebivalstvo ne samo videlo koristi, ampak bo vključeno v ta sistem odpornosti, in pri tem smo res odlični, bomo tudi lažje razložili ljudem, zakaj moramo povečevati sredstva tudi za vojsko," je dejal.

Predlog resolucije, ki se bo ukvarjala z obrambnimi izdatki, je predviden za konec aprila. Do tedaj pa si premier želi zgraditi širok nacionalni konsenz, "da je to pravi način in prava pot, po kateri Slovenija ponosno in samozavestno koraka v bodočnost". Ob tem premier verjame, da obramba ni samo orožje, ampak mora vsebovati tudi komponenti varnosti in odpornosti.

Po njegovih besedah se je razširil krog držav EU-ja, ki verjamejo v moč premirja "in da ni vse v tem, da se pošilja vojska na krizna območja". Po njegovem razumevanju so pred dvema tednoma v Evropskem svetu skupaj s španskim predsednikom Pedrom Sánchezom razširili koncept obrambe Evrope tudi na koncept varnosti. "Evropa bo varna šele takrat, ko se ne bo zanašala samo na obrambne sile posameznih držav, ampak bo gradila evropski sistem varnosti v širšem kontekstu," je dejal premier in napovedal, da bodo vse prihodnje aktivnosti EU-ja šle v tej smeri.

"Kar koli počnemo, moramo početi z namenom, da ohranimo mir za večno in da nagovarjamo vse druge, da gredo po isti poti zagovarjanja človekovih pravic, mednarodnega prava in miru, hkrati pa moramo doma krepiti svojo odpornost," je dejal.

Predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in Ukrajini vidimo, da mir ni samoumeven, meni premier. "Ne moremo računati na to, da bo Slovenija varna in odporna sama od sebe ali pa da bodo za to poskrbeli bližnji sosedje s prijateljskimi nameni, ali pa daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost in odpornost. Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami," je dejal.

Razmere v svetu pa niso le geopolitično kompleksne, ampak so takšne tudi zaradi podnebne krize, ki je Slovenijo že postavila na "bridke preizkušnje". Slovenija je edinstvena v tem, da svoj sistem gradimo na dveh stebrih, civilni zaščiti in sistemu zaščite in reševanja. "Tudi zaradi tega smo se po nedavni evropski raziskavi uvrstili na sam vrh evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče," je dejal. Zato je pomembno, da ta dva sistema v teh težkih časih ne le ohranimo, ampak tudi dodatno krepimo, je še dodal.

Trije tematski sklopi posveta

Na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije so bili v ospredju trije tematski sklopi: prehranska varnost in zdravje, infrastruktura in energetika ter odpornost sistema nacionalne varnosti. Uvodni nagovor je imel državni sekretar v premierjevem kabinetu Vojko Volk.

"V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni," je v uvodnem nagovoru dejal Volk, ki je kot državni sekretar v kabinetu premierja pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Poudaril je, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem pa lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato. "Za države, ko gre za varnost, velja podobno kot za posameznika, ko gre za zdravje. Vsak mora najprej sam poskrbeti za svoje zdravje in potem lahko za naše večje težave poskrbi zdravstveni sistem," je ponazoril, rekoč, da je zaupati samo zdravstvenemu sistemu, da bo ozdravil naše bolezni, naivno in nespametno.

V nagovoru je večkrat omenil lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki da je poudarila veliko pomanjkljivosti na sistemski, lokalni, strokovni in politični ravni. "Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri ter finance, a ne samo s tem," je dejal državni sekretar. Kot je dodal, pa so med vajo odkrili tudi nekaj zelo pozitivnih stvari, zlasti duha pripadnosti in sodelovanja.

Po njegovih besedah so sicer današnje grožnje, tako kot v preteklosti, naravne in človeške.
"Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej če se to zgodi v Evropi, smo dolžni reagirati vsi, saj smo dolžni pomagati ljudem, ki so v taki stiski, kot smo bili mi, ko je prišel okupator in smo se morali za svoje ozemlje postavljati," je dejal. Pri tem je navedel uspehe generala Maistra po prvi svetovni vojni, partizanov v drugi in osamosvojiteljev ob koncu preteklega tisočletja.

Izrazil je upanje, da se bodo obeti za mir v Ukrajini uresničili in da bo Evropa – ter v njej Slovenija – odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. "Kdor je pripravljen, je na pol rešen," je sklenil državni sekretar, ki meni, da se je bolje pripraviti na to, da gre lahko kaj narobe, in si potem vesel, če ni tako.

Poklukar: Konec romantike" za nacionalnovarnostni sistem v Sloveniji

Govorniki na panelu o nacionalni varnosti, ki ga je vodil obramboslovec z ljubljanske Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj, so v razpravi o pomenu odpornosti poudarjali, da ta pojem zajema bistveno več kot zgolj oborožene sile, te pa da v primeru kriz za svoje uspešno delovanje potrebujejo podporo širše družbe.

Veleposlanik pri stalnem predstavništvu pri Natu Andrej Benedejčič je glede tega predstavil zgodovinski pogled, saj da je v desetletjih po koncu hladne vojne prišlo do izgube "institucionalnega spomina".

Pri tem ni izpostavil zgolj vloge vojske, pač pa tudi denimo gospodarstva, saj da je v tem času prišlo do privatizacije ali selitev ključnih sektorjev v tujino. To velja tako za ključne industrije kot področja, kot so komunikacije in logistika.

Kot je dejal, Nato razume pomen odpornosti, zaradi česar je ustanovil tudi pristojni odbor, ki da izpostavlja ključna področja varnosti, kot so poleg konvencionalne obrambe še energetika, zdravstvo, nadzor migracij ipd. Pri tem se obnavlja znanje iz preteklosti v novi geopolitični realnosti, kjer na vzhodu Evrope poteka intenzivna vojna, s spremembo oblasti v ZDA pa se krhajo čezatlantski odnosi.

Novo realnost je poudaril tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je dejal, da nova vlada v Washingtonu pomeni "konec romantike" za nacionalnovarnostni sistem v Sloveniji. Tako kot je poudaril Prezelj, se namreč Rusija in ZDA po novem o Evropi pogovarjajo brez Evrope, pri čemer je mislil na stike teh dveh velesil glede vojne v Ukrajini.

V kontekstu odpornosti je Poklukar poseben poudarek dal tudi vprašanju neregularnih migracij in kibernetskih napadov ter sabotaž, ki pa jih Slovenija za zdaj ni deležna.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in minister za obrambo Borut Sajovic sta medtem poudarek dala nujnosti za krepitev kadrov v SV, ki da s trenutnim številom vojakov ne more braniti države. Obenem je minister poudaril pomen višanja izdatkov za vojsko, pri tem pa poudarjal civilno vlogo SV pri prevažanju pacientov in med posredovanji ob naravnih nesrečah.

Slovenija je v okviru priprav preteklo jesen opravila največjo nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja z nazivom Odpornost 2024. Gre za vajo, na kateri so sodelovali državni organi in subjekti ključne infrastrukture.

Trden javni zdravstveni sistem in prehranska samooskrba

V okviru posveta so sledili trije paneli, prvi panel je bil namenjen prehranski varnosti in zdravju. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je menila, da je za zagotavljanje prehranske varnosti države izrednega pomena vsakdanja samopreskrba s hrano. "Vse skupaj se začne pri naši večni bolečini na ministrstvu. To je, kako zagotoviti trajno varovana kmetijska zemljišča v dovolj velikem obsegu, da bomo lahko tam, kjer nam naravne danosti omogočajo, priskrbeli zadosten obseg pridelave hrane," je dejala in poudarila tudi pomen krepitve prehranske verige na regijski ravni, ki je osnova za povezanost na nacionalni ravni.

Ministrica tudi meni, da se je na področju zagotavljanja prehranske varnosti na nacionalni ravni v preteklosti naredilo premalo. "Zato menim in tudi sama nacionalna vaja kriznega upravljanja in odzivanja nam je pokazala, da imamo še veliko manevra in možnosti, da izboljšamo svoj prehranski sistem v odnosu do prehranske varnosti. Začeli bomo predvsem pri kakovosti tal in pri tem, kako zagotoviti, da bo naša tovarna hrane lahko nemoteno delovala tako v mirnih kot v kriznih časih," je dejala in pojasnila, da so konsenz o pomembnosti kmetijskih zemljišč in njihovi strateški umestitvi v prostor na vladni ravni že dosegli, delo pa jih še čaka glede širšega družbenega konsenza. Med izzivi pa je navedla vprašanje, kdo bo ta zemljišča v prihodnosti obdeloval.

Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec je opozoril tudi na vidik varovanja in krepitve zdravja vsakega posameznika. "Smo ena najstarejših družb v Evropi, od osamosvojitve do danes se je naša pričakovana življenjska doba podaljšala kar za devet let. Tudi delež starejših od 65 let se je v zadnjem desetletju več kot podvojil. Ta dodatna leta, ki jim imamo, v bistvu preživimo v slabem zdravju, s kroničnimi boleznimi, krhki in odvisni od drugih," je opisal posledice. Zato je po njegovih besedah pomembno zavedanje, da lahko z lastnim vedenjem in tudi z uživanjem varne in zdrave hrane močno prispevamo ne samo k lastnemu zdravju, temveč tudi k zdravju skupnosti.

Na zdravstveno preventivo je opozorila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Na ministrstvu imamo številne preventivne programe, s čimer želimo preprečiti nadaljnje potrebe po zdravljenju, istočasno pa posameznike ozaveščati, da preprečimo, da še preden pridejo v zdravstveni sistem, naredijo veliko za svoje zdravje," je poudarila. Da se odpornost države kaže tudi na odprtih vratih zdravstvenih institucij, se je strinjal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug. Kot je poudaril, so se v času krize covida-19 naučili predvsem to, da zaposleni v zdravstvu znajo delati in da so pripravljeni delati tudi več ur. Težavo pa predstavlja zdravstvena infrastruktura, ki je bila v zadnjih 30 letih precej zanemarjena, se pa stanje po njegovih besedah na tem področju trenutno izboljšuje.

Pri tem je Jug kot dober primer poudaril odločitev države, da bo vzpostavila nacionalni center za izredne razmere, ki bo zagotovil dodatne resurse v primeru najtežjih izrednih dogodkov, hkrati pa služil prebivalstvu tudi v mirnih časih. "V tej bolnišnici se predvidevajo operacijske dvorane, ki bodo sicer izjemno nujne za UKC Ljubljana tudi v času, ko bo moral čez od tri do štiri leta iti v prenovo operativni blok," je še poudaril generalni direktor ljubljanskega UKC-ja.

Bratušek: Pomembno je, da je infrastruktura odporna proti šokom

Na panelu infrastruktura in energetika so govorci obravnavali tako izzive pri zagotavljanju energije in energentov, pomen energetske samozadostnosti in odzivanje na prekinitve preskrbe z energenti kot tudi pomen infrastrukture in prometnega omrežja ter izzive pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za potrebe obrambe.

Država je lansko jesen izvedla nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja z nazivom Odpornost 2024. Ministrica Alenka Bratušek, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin ter nekdanji državni sekretar na tem ministrstvu in predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damir Črnčec so v okviru razprave na drugem panelu ocenili, da je vaja pokazala dobro pripravljenost Slovenije na šoke.

Po Pavlinovih navedbah so našli posamezne vrzeli, ki jih je treba nadgraditi. Vlada je tako sprejela akcijski načrt, posamezna ministrstva oz. akterji pa tudi svoje interne načrte. Bratušek in Kumer sta po vaji ocenila, da so na obeh ministrstvih na izzive dobro pripravljeni. To se je po besedah Bratušek pokazalo že pred tem, in sicer avgusta 2023, ko je državo prizadela huda vojna ujma. "Avgust 2023 je to dokazal, da znamo takoj ukrepati," je dejala.

Slovenija je v zadnjih letih izpostavljena raznim izrednim stanjem, je spomnil Kumer in naštel covid-19, vojno v Ukrajini in energetsko krizo ter izredna vremenska stanja. Država se je nanje odzivala z interventno zakonodajo, ki jo je po njegovih besedah že prelila v sistemske zakone. "Pomembno je, da se ukrepa hitro in učinkovito. Vlada je tako vzpostavila mehanizme in ukrepe, ki čakajo, da se po potrebi aktivirajo," je orisal.

Kumer je opozoril, da so izboljšave sicer povezane s finančnimi sredstvi. "Redke so države, ki imajo tako robustno energetsko infrastrukturo, da so pripravljene na vse scenarije. Zato je ključno, kako se odzivaš," je ocenil in dodal, da imamo potencial za hitrejše odzivanje in rezervo pri komunikacijah. Med izzivi sta Bratušek in Kumer poudarila pomembnost izobraževanja in ozaveščanja.

V času novih kriz in tudi govora o vojni mora po mnenju sogovornikov odpornost graditi tudi posameznik. "Iz izkušenj pri poplavah se lahko vsi naučimo, kaj bi bilo treba narediti, da se bomo počutili varnejše," je dejala Bratušek. Po Kumrovih besedah moram prilagoditi svoja ravnanja tako, da bomo bolj pripravljeni na nepričakovane dogodke. "Za večjo odpornost moramo ukrepati tudi pri kadrovski politiki. Delavci, ki rešujejo težave, so ključni," je dejal Pavlin in predlagal, da se odpornost integrira v šolstvo in splošno komuniciranje.

Bratušek je zaradi standardov zavezništva Nato in pozivov za krepitev obrambnih zmogljivosti napovedala, da bodo z ministrstvom za obrambo pregledali projekte, ki so vključeni v državni proračun, pa jih še niso prikazali kot stroške za obrambo. "Mislim, da bo teh kar nekaj," je dejala. Po njenih besedah je zelo pomembna tudi Luka Koper, ki izvaja kar nekaj investicij, ki se lahko štejejo v t. i. dvojno rabo. "Ko bo v naslednjem letu zgrajen nov drugi tir, bo imel tovor iz Luke v osrednjo Slovenijo daleč najkrajšo pot," je dodala.