Premier Robert Golob je ob obisku makedonskega predsednika vlade Dimitarja Kovačevskega, ki ga je sprejel na Brdu pri Kranju, poudaril, da se pogajanja Severne Makedonije za članstvo v EU-ju ne smejo ustaviti. "V Sloveniji verjamemo, da je pot Severne Makedonije v EU eden pomembnih garantov stabilnosti na Zahodnem Balkanu," je poudaril Golob. Po besedah slovenskega premierja bo slovenska vlada Severno Makedonijo na poti v EU še naprej podpirala, vendar pa, kot je dodal, mora tudi EU prilagoditi celotni proces aktualnosti trenutka. "Ta proces mora biti zaključen čim prej," je poudaril in dodal, da gre za zgodovinski trenutek za Severno Makedonijo.

Kovačevski se je Sloveniji zahvalil za dosedanjo podporo na vseh ravneh, izpostavil pa je predvsem podporo Severni Makedoniji pri evroatlantskih integracijah. "Podpora Slovenije ni samo politična in deklarativna, ampak konkretna in praktična," je dejal in omenil predvsem pomoč na ravni zakonodajnih in ustavnih prilagoditev evropskim zahtevam. "Severna Makedonija je pokazala, da zna in da lahko prispeva k perspektivi regije," je še povedal makedonski premier. V luči vojne v Ukrajini je poudaril pomembnost ohranjanja miru in varnosti v Evropi ter zatrdil, da je njegova država v tem kontekstu jasno na strani skupne politike EU-ja.

Oba sogovornika sta poudarila tudi pomembnost nadaljevanja rednega in intenzivnega političnega dialoga ter krepitve dvostranskega sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju. V luči tega sta podpisala skupno deklaracijo o okrepljenem sodelovanju. Po besedah Kovačevskega je ta jasen odraz iskrenega prijateljstva in partnerstva med državama ter smerokaz za sodelovanje v prihodnosti.

Poudarila sta, da je Slovenija doslej za vse oblike pomoči Severni Makedoniji namenila že skoraj 40 milijonov evrov in da je med petimi največjimi vlagateljicami v tej balkanski državi. Kot sta še dejala, so sicer odnosi med državama in narodoma že od samega začetka odlični.

Makedonijo Slovenija na trnovi poti podpira od začetka

Severna Makedonija, ki ima status kandidatke za članstvo v EU-ju od leta 2005, je po letih čakanja julija lani začela pogajanja za vstop v Unijo. Začetek pogajanj je več let blokirala Grčija, ki je zahtevala, da država spremeni ime, nato pa še Bolgarija, ki je blokado odpravila julija lani, potem ko so v Skopju privolili v vpis bolgarske manjšine v ustavo in spremembe zgodovinskih učbenikov. Te zaveze bodo morale sicer makedonske oblasti še uresničiti.

Slovenija Severno Makedonijo podpira na njeni poti v EU od samega začetka. To podporo je ob februarskem obisku predsednika makedonskega sobranja Talata Xhaferija v Ljubljani izrazil tudi slovenski državni vrh.

Pred tem je podporo Severni Makedoniji na poti v EU med obiskom v Skopju oktobra lani obljubila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Ta je ob tem izrazila prepričanje, da lahko država do leta 2030 postane polnopravna članica Unije.

Makedonskega premierja sta popoldne v Ljubljani sprejeli tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in ministrica Fajon.

S Kovačevskim se je neformalno srečala tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki je z gostom govorila o krepitvi meddržavnega sodelovanja na področju digitalizacije ter mu predstavila aktivnosti in prednostne naloge Slovenije na področju digitalne preobrazbe, so sporočili z ministrstva.

Med drugim je izpostavila elektronske storitve na področju zdravstva, pri čemer je predstavila tudi izboljšano funkcionalnost slovenske biometrične osebne izkaznice, ki jo je po novem mogoče uporabljati tudi kot zdravstveno izkaznico. Predstavila mu je tudi uspehe na področju ponovne uporabe odprtih podatkov, sprejemanje ukrepov za povečanje digitalne pismenosti prebivalstva in informacijske rešitve v javni upravi.