Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka, na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov, na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja ter se leto pozneje znižal na 1,2 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP-ja.

Predloga proračunov za leti 2025 in 2026 po besedah premierja Roberta Goloba ohranjata prioritete te vlade, to so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost. "Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme," je dejal ob predstavitvi pred poslankami in poslanci.

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo, denimo, v prihodnjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za gradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo 100 milijonov evrov. "Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih," je dejal.

Pri tem je kot prioriteto, kjer se izvajajo največje spremembe in največje naložbe, navedel zdravstvo. "Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev," je dejal. Poudaril je, da uspeva Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje skozi leta zmanjševati. "V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU-ja, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo," je poudaril.

Gospodarska slika Slovenije je po njegovih besedah ravno zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici EU-ja in tudi boljša od povprečja EU-ja, pa čeprav smo se v zadnjih dveh letih spoprijeli najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in nato z obnovo po lanskih avgustovskih poplavah. "Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker to je tisto, čemur je proračun primarno namenjen," je dejal. Ob tem se mu zdi pomembno, da se gospodarska rast in nizka stopnja brezposelnosti ne financirata na račun dodatnega zadolževanja. "Delež dolga v BDP-ju skozi leta te vlade ves čas konstantno pada," je dejal.

"Z odločnimi ukrepi in sodelovanjem do možnosti za dostojno življenje vseh"

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. "Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi s svetovnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU-ju," je minister povedal na predstavitvi v DZ-ju. "Verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in napredek," je poudaril.

Kot je navedel minister, v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer od davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega začasnega dviga z 19 na 22 odstotkov, davka na premoženje oz. začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin, pri katerih so tiste na pogonska goriva precej višje od načrtovanih, in dviga drugih davkov na blago in storitve na račun dviga višine okoljske dajatve.

Obremenitve iz dohodnine se načrtujejo v približno enaki vrednosti, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Tudi nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki vrednosti, nižji za 40 milijonov pa bodo kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki in za približno 80 milijonov prihodki od prejetih evropskih sredstev, predvsem zaradi manjšega črpanja iz novega kohezijskega načrta.

Sorodna novica Vlada potrdila predloga proračunov za leti 2025 in 2026

V odhodkih je za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna predvidenih 1,9 milijarde evrov, na kar bodo vplivali učinki plačne reforme oz. po njegovih besedah učinki največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Za izdatke za blago in storitve je največ sredstev predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje socialne vključenosti in boljšega dostopa do zaposlitve ter za modernizacijo in opremljanje vojske.

Stroški obresti so načrtovani v enakem obsegu, v okviru rezerv se večina načrtovanih sredstev v vrednosti 1,2 milijarde evrov namenja za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, za sklade za obnovo, podnebne spremembe in vode. Odhodki bodo šli še za subvencije podjetjem, transfere posameznikom in gospodinjstvom ter občinam, pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja bodo največji del predstavljala sredstva za financiranje obveznosti do zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, je med drugim nanizal Boštjančič.

Investicijski izdatki se v obeh letih ohranjajo na približno enaki vrednosti, kot so bili realizirani v letu 2023. "Ocenjuje se, da bo Slovenija ostala v vrhu držav EU-ja po velikosti sredstev BDP-ja, ki se namenjajo za investicijske izdatke," je dejal. Od načrtovanih bo približno četrtina namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja, je naštel.

Vsebinske razprave o proračunskih predlogih na tokratni seji DZ-ja ni bilo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po koncu postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.

Poslanci potrdili predloge vseh šestih davčnih zakonov

DZ je predloge vseh šestih novel davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ocenil kot primerne za nadaljnjo obravnavo. Zdaj jih bo v obravnavo najprej dobil odbor za finance, pri čemer je po napovedih poslancev, tudi koalicijskih, mogoče pričakovati kar nekaj dopolnil.

V davčnem svežnju so predlogi novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2025.

Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, bi vlada v zakon o dohodnini vključila novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine v starosti do 40 let. Kot je dopoldne povedal finančni minister Klemen Boštjančič, bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v vrednosti sedmih odstotkov bruto plače. "Ukrep je namenjen privabljanju visokokvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na svetovnem trgu," je dejal.

Poslancem opozicije se ta ukrep ne zdi pravičen. "Diskriminiramo domače strokovnjake, ki bodo morda prav zaradi tega svoje priložnosti raje poiskali v tujini," je dejal Franc Rosec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je predlagal, naj se namesto te olajšave uvede socialna kapico, ki bi veljala tako za že zdaj zaposlene v Sloveniji kot za tiste, ki bi se priselili iz tujine.

Pomisleke do predlagane nove olajšave imajo tudi nekateri poslanci koalicije. Ker bo pogoj zanjo dvakratnik povprečne plače, se v SD-ju po besedah Soniboja Knežaka bojijo, da bodo ukrep, namenjen inženirjem in razvojnikom, izkoristili menedžerji in direktorji. Podobno menijo v Levici, katere poslanec Milan Jakopovič je vprašal, koliko visoko izobraženih mladih zaposlenih sploh ima tako visoko plačo.

Vlada želi z novelo zakona tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Boštjančič navedel preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na poznejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Veliko pozornosti so bile v razpravi deležne predlagane spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Z znižanjem najvišje dovoljene meje za sodelovanje v sistemu se bo obdavčitev za te podjetnike poslabšala, je opozoril Franc Rosec (SDS), medtem ko je Andreja Živec (Svoboda) ukrep podprla, a dodala, da vseeno še puščajo prostor za nadaljnjo razpravo.

Boštjančič je pojasnil, da želijo sistem normirancev znova približati prvotnemu cilju, to je administrativni poenostavitvi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Po drugi strani je Vrtovec menil, da je cilj vlade drugačen, in sicer "obračun z zdravniki z normiranimi espeji ali pa pridnimi ljudmi, ki poleg osemurnega dela nekje v službi delajo še popoldne".

Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v povezavi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

V razpravi o predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je bila največ pozornosti deležna določba, da se iz javnega vpogleda v podatke evidence trga nepremičnin izključi identifikacijska oznaka nepremičnine. Namen je, da se javnosti prepreči pridobivanje podatkov o strankah posameznih nepremičninskih poslov, je pojasnila Katja Božič s finančnega ministrstva.

A Vrtovec je opozoril, da se bo s tem namesto več reda na trgu nepremičnin povzročilo več zmede. Ukinitvi javnega vpogleda v evidenco trga nepremičnin pa nasprotujejo tudi v koaliciji, saj je Lucija Tacer (Svoboda) povedala, da bodo v nadaljevanju postopka predlagali črtanje te določbe. "Če ima nekdo pet ali več stanovanj, ki jim narašča cena, in s tem plemeniti svoje premoženje, potem nima nobenega razloga, da bi to skrival pred javnostjo," je menila.

Zakon o DDV-ju

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV-ja s 50.000 na 60.000 evrov.
Hkrati se bo DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je Božič navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov pa naj bi uredili sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov Finančni upravi RS.