Poslanec Janez Žakelj je v okviru svojega poslanskega vprašanja dejal, da jih v stranki NSi skrbijo "zadnji podatki o padcu industrijske proizvodnje in čedalje večji nekonkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja". Kot je dejal, na to že več mesecev opozarjajo tudi predstavniki gospodarstva, na slabšanje situacije v gospodarstvu in na trgu dela pa po njegovih opozorilih kažejo tudi zadnji primerjalni podatki slovenskih in tujih institucij. Po podatkih Eurostata je aprila v Sloveniji industrijska proizvodnja upadla za 7,9 odstotka, kar je največ med državami evroobmočja, ki je sicer aprila skupno generiralo rast industrijske proizvodnje za en odstotek, je navedel Žakelj. Opozoril je tudi na to, da se je zaposlenost v Sloveniji v prvi četrtini leta 2023 v primerjavi s četrtletjem predtem zmanjšala za 1,6 odstotne točke. "V NSi-ju pričakujemo takojšen odziv vlade s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta," je poudaril Žakelj.

Premier Robert Golob je v odgovoru dejal, da so uradni podatki Statističnega urada RS "zelo jasni". "Jasni so, da se že dlje časa dogaja v Sloveniji to, kar se dogaja po celi Evropi, in to je prestrukturiranje industrije. Po celotni Evropi energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo svojo proizvodnjo, ker se ta seli v druga okolja. Ruska agresija na Ukrajino je pripeljala do radikalnega zvišanja cen energentov po celi Evropi," je dejal.

"Po drugi strani pa rast celotnega BDP-ja kaže, da je Slovenija v prvem četrtletju z 0,6 odstotne točke rasti bistveno nad evropskim povprečjem. Žal je evrsko območje imelo negativno rast v prvem četrtletju in ne pozitivnega, kot Slovenija," je dejal Golob in dodal, da tudi Umar ugotavlja, da so vsa gospodarska gibanja v skladu s pričakovanji in napovedmi. "To pomeni, da si lahko Slovenija obeta dvig BDP-ja do konca leta," je dejal Golob.

Premier je dodal, da sicer drži, da ta dvig ne bo izhajal iz predelovalnih dejavnosti in industrije, temveč iz pospešene rasti na področju gradbeništva in rasti na področju storitev – tako turizma kot informacijsko-telekomunikacijskih storitev. "Na teh treh področjih Slovenija prehiteva napovedi, in ta tri področja poganjajo gospodarsko rast v tem trenutku," je poudaril.

Glede opozoril o stanju na trgu delovnih sil pa je dejal, da imajo v industriji in storitveni dejavnosti težave zato, ker delovne sile ni, in ne, ker bi se zmanjševala delovna aktivnost. Poudaril je, da je bila tudi aprila zaznana rekordno nizka brezposelnost. "Pomanjkanje delovne sile se izkazuje v vseh uradnih in anketnih podatkih," je dejal in dodal, da so bili na tem področju sprejeti pomembni ukrepi, denimo lajšanje podaljševanja in pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce.

Zastoji na avtocestah

Poslanec opozicijske stranke SDS Danijel Krivec je predsedniku vlade zastavil vprašanje o infrastrukturnih projektih in zastojih na avtocestah. Opozoril je, da je prometna pretočnost v Sloveniji v zadnjih mesecih močno upadla, ceste so dušijo v gnečah, slabša je prometna varnost, zastoji pa bodo med vrhuncem turistične sezone še hujši. Zanimalo ga je, kakšni bodo kratkoročni in dolgoročni ukrepi vlade glede problematike.

Golob je odgovoril, da so zastoji med turistično sezono neizogibni in jim bomo priča še nekaj časa, z enakimi težavami pa se po njegovih besedah spopadajo tudi druge države. Dodatno obremenitev slovenskih cest je po njegovih besedah letos povzročil vstop Hrvaške v schengensko območje, saj se je promet iz Avstrije skozi predor Karavanke v enem letu povečal kar za 15 odstotkov. "Tega nihče ni pričakoval, žal pa pomembno vpliva na to, da je zastojev več." Kot je še poudaril, se je promet na slovenskih avtocestah v zadnjih desetih letih povečal za kar 25 odstotkov.

Glede vladnih ukrepov je Golob poudaril pospeševanje vlaganja v železniško infrastrukturo, ki naj bi bila letos rekordna. "Letos bomo v železniško infrastrukturo vložili 380 milijonov, prihodnje leto pa še dodatnih 420 milijonov evrov." A rezultati ne bodo vidni takoj, je opozoril, saj je do rezultatov pri vlaganju v infrastrukturo treba čakati več let. Kljub temu bosta Potniški center v Ljubljani in projekt Drugi tir končana do leta 2025, kar bo omogočilo intenzivnejši pretovor na železnice in posledično razbremenilo ceste. Tudi pritisk tovornega prometa je na Slovenijo namreč vsako leto večji. "Verjamem, da bomo do leta 2025, ko bo dokončan drugi tir, za 20 morda celo za 30 odstotkov povečali pretovor po železnici. To je edini ukrep, ki lahko trajno razbremeni cestno omrežje, da bo zastojev manj."

Golob je dejal, da so na Dars naslovili vprašanje glede možnosti uvedbe različnih vinjet, pri čemer bi bile nočne vinjete cenejše od dnevnih. Pojasnil je, da odgovor še pričakujejo, tak ukrep pa bi najverjetneje morala odobriti tudi Evropska komisija.

Krivca je presenetila Golobova napoved, da se načrtuje širitev ljubljanske obvoznice. Spomnil je na predvolilne zaobljube, po katerih se ljubljanska obvoznica ne bi več širila in se v cestno infrastrukturo do nadaljnjega razmisleka ne bi več pospešeno vlagalo. Golob je pojasnil, da je imel pri ljubljanski obvoznici v mislih širjenje štajerske in primorske vpadnice. "Ne govorim o širitvi celotnega obroča, o tem nikoli ni bilo govora. Govorim o pospeševanju pretočnosti med približevanjem Ljubljani, tako iz Štajerske kot iz Primorske. Govorim o širitvi vpadnih križišč."

Opozorila o daljšanju čakalnih vrst

"Ljudje so nezadovoljni, nekateri pa trpijo zaradi dolgih čakalnih vrst," je opozorila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. Kot je dejala, podatki NIJZ-ja kažejo, da se čakalne vrste v slovenskem zdravstvu podaljšujejo. "Konec maja je bilo 141 tisoč čakanj (nad dopustno mejo, op. a.), kar je 50 odstotkov vseh, ki čakajo, in kar je kar 34,5 odstotka več kot lansko leto," je navedla.

Spomnila je, da je vlada lani sprejela zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema. "Takrat ste obljubili skrajšanje čakalnih vrst. Ljudje so verjeli, zdaj so razočarani," je dejala poslanka in dodala, da zakon ni prinesel "ne obljubljanih ne želenih rezultatov". Opozorila je, da so bili sicer pri odpravljanju čakalnih vrst učinkovitejši koncesionarji kot javni zavodi. Predsednika vlade je ob tem vprašala, zakaj vlada v krajšanje čakalnih vrst ne vključi vseh razpoložljivih ponudnikov zdravstvenih storitev v državi, in vlado pozvala, naj podpre NSi-je zakonski predlog za krajšanje čakalnih vrst.

Premier Golob je v odgovoru dejal, da se zdravstvo po epidemiji covida spoprijema s povečanim številom napotnic na preglede in zdravljenja, ki so izostala v času preventivnih ukrepov, in dodal, da je to pereč problem tudi v drugih evropskih državah. "Res je, da je bilo lansko jesen ob sprejetju zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu ljudi, ki so čakali nedopustno dolgo, manj, kot jih je danes," je dejal a ob tem poudaril, da se je po podatkih ministrstva za zdravje prirast ljudi, ki morajo čakati na preglede, "radikalno zmanjšal".

"Govoriti o tem, da je bil zakon v celoti neuspešen, je morda enako pretirano, kot govoriti, da je bil v celoti uspešen," je dejal. Ocenil je, da je zakon določene cilje dosegel, hkrati pa so se odkrile določene anomalije. Dodal je, da je ministrstvo zato pripravilo novelo zakona, ki je trenutno v parlamentarnem postopku. "Ta novela bo bolj ciljno usmerjala denar v odpravo tistih čakalnih vrst, ki so za zdravje ljudi najpomembnejše," je pojasnil.

Strinjal se je, da javni zavodi pri črpanju sredstev niso bili najbolj uspešni. Glede očitkov o nevključevanju koncesionarjev pa je poudaril, da je bila večina sredstev porabljena ravno za storitve pri zasebnikih. Ocenil je, da več denarja za zasebnike ne pomeni samodejne odprave najbolj kritičnih čakalnih vrst. "Zakon moramo prilagoditi tako, da bo javni zdravstveni sistem učinkovitejši," je poudaril.

Golob: Slovenija je jedrska država, kar pomembno določa odločitve

Poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič pa je svojemu strankarskemu vodji zastavila vprašanje o gradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne. Iz aktualne energetske bilance Slovenije je po njenih besedah razvidno, da Slovenija pri izkoriščanju sončne in vetrne energije močno zaostaja za evropskim povprečjem. "Prosila bi vas, da tudi nam na kratko predstavite scenarij, na podlagi katerega bi bil JEK 2 zgrajen do leta 2037, ne glede na to, da se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047," je vprašala poslanka.

Golob je odgovoril, da je Slovenija jedrska država, kar pomembno določa naše odločitve glede prihodnosti. Pojasnil je, da bo Slovenija tudi v prihodnje stavila na mešanico obnovljivih virov energije na eni ter jedrske energije in hidroenergije na drugi strani. V družbi Gen energija kot nosilcu projekta so po Golobovih besedah pripravili lastne izračune, kako hitro lahko v skladu z obstoječo zakonodajo računamo na zgradnjo drugega bloka. Po njihovih ugotovitvah bi z obstoječo zakonodajo JEK 2 zgradili leta 2047.

Sorodna novica Študija: Brez jedrske energije ne bo konkurenčnih cen elektrike

"Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, potem moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil," je bil jasen Golob. Po projekcijah Gen energije bi se v tem primeru JEK 2 zgradil najhitreje do leta 2037.
Golob je ob tem razkril, da so znani trenutni okvirni stroški za JEK 2, in sicer okoli 7000 evrov na kilovat. V družbi Gen energija sicer razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1100 do 1600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek JEK 2 torej znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.

Premier je ob tem spomnil, da bo avgusta v njegovem kabinetu začela delovati posebna skupina, ki bo pripravila in vodila projekt JEK 2. "Namen te skupine je, da pripravi vse potrebne spremembe zakonodajnega okvira, da bomo imeli učinkovito umeščanje v prostor, da bomo imeli učinkovito organizacijo projekta in da bomo imeli učinkovito finančno konstrukcijo vključno z investitorstvom," je dejal Golob. Ko bodo vse te tri stvari opravili, bo lahko prišlo do sprejetja dokončne odločitve. "Opozarjam pa že zdaj, dokončna odločitev po časovnici Gen energije pride na vrsto leta 2027," je dejal predsednik vlade.

Golob je ob tem poslancem zagotovil, da bodo pripravili vse potrebno, da se bo pred dokončno odločitvijo o projektu JEK 2 natančno vedelo za stroške in preostale podrobnosti gradnje bloka. "In takrat bomo tudi sprožili referendum o tej odločitvi in iskali čim širši nacionalni konsenz za podporo gradnji tega bloka," je dejal Golob. Kot je še poudaril, so interes za sodelovanje pri projektu JEK 2 pokazali investitorji iz vseh sosednjih držav, torej Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije. Avstrija je v preteklosti sicer večkrat izrazila nasprotovanje jedrski energiji.