Seja se je začela s predlogom SDS-a o širitvi dnevnega reda s točko o zahtevi preiskovalne komisije zaradi vpletanja premierja Roberta Goloba v delovanje podjetij Gen-i in Star Solar. Predlog je bil zavrnjen s 45 glasovi proti in 28 za.

Prvo vprašanje je zastavil vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. Nanašalo se je na trditve, da so se med letoma 1965 in 1991 tudi v Sloveniji dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah. Zanimalo ga, kaj bo storila vlada, da se tragična zgodba domnevno ukradenih otrok dokončno razišče. Robert Golob je v odgovoru povedal, da so bile predstavnice mater ukradenih otrok že lani sprejete v kabinetu. "Ravno v času te vlade so se začele te stvari premikati. Ministrstvo za notranje zadeve je že lani dalo navodilo, naj sodelujejo z materami."

Dodal je še, da je država materam zagotovila DNK-teste, saj le ti omogočajo dejanske rezultate, in da so bile usmerjene na zavod Ključ, ki mamam pomaga tako finančno kot tudi psihično skozi procese. Povedal je, da se je od 59 primerov zaključilo 45 primerov in od teh je bil en primer tak, kjer se je kraja izkazala za resnično.

"Delo, ki ga zdravniki opravljajo kljub stavki, ne bo prezrto."

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je zastavila vprašanje glede aktualnih razmer v zdravstvu, ki se po njeni presoji med njegovim vodenjem države kljub številnim obljubam in napovedani reformi zgolj poslabšujejo. Premier je povedal, da so ob začetku mandata postavili zdravstvo za svojo prvo nalogo. "Zaradi nakopičenih razmer ali napačnega ukrepanja so zadeve take, da jih ne moremo rešiti čez noč." Povedal je, da so v svojem mandatu rešili težavo dopolnilnega zavarovanja, ki zdaj spada pod kritje ZZZS-ja, ukvarjali so se z bolniškimi dopusti, saj smo v Sloveniji na prvem mestu po izrabi le-teh. Povedal je še, da so sprejeli skoraj 40 ukrepov, ki so razbili administrativna dela ambulant in s tem skrajšali čakalne vrste. "Nobeden od ukrepov ni tak, da bo takoj rešil položaj." Na koncu je še obljubil, da delo, ki ga zdravniki opravljajo kljub stavki, ne bo pozabljeno, ko se bo urejal nov plačni sistem.

Po premierjevem mnenju nobeden od sprejetih ukrepov ni takšen, da bi takoj rešil stanje v zdravstvu, verjame pa, da bodo ukrepi dajali vedno večje učinke in da bodo tudi vedno vidnejši. "Dokler odločevalec ne prizna problema, tako dolgo ga ne more reševati oziroma ga ne more rešiti," je premierju odgovorila Godec. Poudarila je, da je vlada s preoblikovanjem prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni davek zavrtala globoko luknjo v državni proračun. "S 140 milijonov iz državnega proračuna za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bomo v naslednjem letu prišli na 680 milijonov evrov," je poudarila. Prav tako vlada ni rešila vprašanja zmanjšanja administrativnih obremenitev in absentizma, kar je razvidno iz poročila ZZZS-ja, je dodala. "Najlažje je manipulirati, še posebej z ljudmi, ki so v stiski, ki čakajo na zdravnika," je odgovoril premier. Navedbo poslanke, da iz poročila ZZZS-ja izhaja, da se bolniški dopusti daljšajo, pa je označil za manipulacijo.

"Vizija te vlade je, da živimo v odprti in demokratični družbi."

Tretje vprašanje je zastavil Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec, saj meni, da aktualna vlada nima nikakršne vizije razvoja Slovenije. Zanima ga, kako bo premier obvladal kritične razmere. Premier je odgovoril, da je vizija te vlade, da živimo v odprti in demokratični družbi. Poudaril je razvoj na gospodarskem področju. "Osebno sem na zvezi s podjetji, tako domačimi kot tujimi. Vsi pospešeno investirajo v Slovenijo na področju farmacije, avtomobilske, lesnopredelovalne, IT-industrije, robotike in tako naprej. Vsa ta področja so v izjemnih investicijskih ciklih."

Spomnil je na švicarskega farmacevtskega velikana Sandoz, ki da se je odločil, da večino svojih naložb za prihodnost usmeri v Slovenijo. Obsežne naložbe ob tem izvaja tudi nekdaj krovno Sandozovo podjetje Novartis. Švicarsko gospodarstvo ceni Slovenijo kot okolje za svoj razvoj in tega ne skriva, je ugotavljal Golob. Želel bi si, da bi se tudi doma kdaj znali ceniti enako. Vizija je tako po Golobovih besedah spodbujati naložbe, kjer se povečuje dodana vrednost na zaposlenega. In v vseh teh primerih je tako, je dodal.

Dodal je še, da je vlada obljubila, da bo osvobodila RTV, da se bodo ukinili PKP-ji in na tretjem mestu je bila medijska zakonodaja. "To sem dejal pred volitvami, ko je bila Svoboda potrjena in smo sestavili koalicijsko pogodbo, smo se dogovarjali, da je to naša odgovornost." Dodal je, da je od obljub ostala le še medijska zakonodaja, ki se bo, kot pravi, rešila v nekaj mesecih.

Do 2030 oz. konca prihodnjega mandata, saj še vedno računa na zmago Gibanja Svoboda na naslednjih volitvah in dva vladna mandata, pa bi si želel, da v gospodarstvu pridemo na povprečno 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. "A to se ne da storiti v nekaj mesecih ali nekaj letih," je dejal.

Na koncu je še poudaril, da je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost.

"Podedovali smo 10-odstotno inflacijo, trenutna znaša 3,4 odstotka"

Iz vrst koalicije pa je premierju vprašanje zastavila še poslanka Levice Nataša Sukič, in sicer o ukrepih proti naraščajočim življenjskim stroškom. Zanimal jo je odziv Slovenije in Evropske unije na nezadovoljstvo z ukrepi, ki so jih za boj z naraščanjem cen življenjskih stroškov sprejele države članice. Golob je povedal, da je treba narediti vse, kar lahko, da bo vsak ukrep vodil v "pravilno" smer. Poudaril je, da je zdajšnja vlada podedovala 10-odstotno inflacijo, trenutna inflacija pa znaša 3,4 odstotka. Glede nepremičninske problematike je povedal, da skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in gospodarskim ministrstvom pripravljajo reformo.

"Dogovarjamo se tudi o širitvi stanovanj, ne samo neprofitnih, ampak še nekaj drugih, ki jih pripravljamo skupaj z lokalnimi skupnostmi. Mislim, da tako lahko pomagamo s cenami najemnin, ki niso normalne." Poudaril je, da je v času te vlade nastal najvišji dvig minimalne plače in pokojnin in da "na ta način skrbijo, da je tistih, ki so izpostavljeni revščini, čim maj".

Dolgoročno je po njegovih besedah zelo pomembna energetska samozadostnost kot sredstvo zagotavljanja finančne neodvisnosti. "Na videz imamo pred seboj dilemo med obnovljivimi viri in jedrsko tehnologijo. Po mojem mnenju je ta dilema navidezna, saj verjamem, da se obe dopolnjujeta in da lahko prav obnovljivi viri pripomorejo k zmanjšanju energetske revščine," je dejal.

Do leta 2030 je Slovenija sposobna zgraditi dovolj sončnih elektrarn, da bo imelo vsako gospodinjstvo oziroma vsak posameznik dostop do lastnega obnovljivega vira energije, s tem pa energetsko samozadosten, je prepričan.

Zavzel se je za podnebne ukrepe, ki bodo hkrati zagotavljali socialno pravičnost. Žalosti ga, da Evropska komisija v trenutni sestavi ni vedno delovala v tej smeri, kar se je po njegovih besedah med drugim pokazalo v protestih kmetov.

Izredna seja o referendumih

Osrednja pozornost bo sicer ta teden usmerjena v izredno sejo DZ-ja, ki bo v sredo in četrtek, saj bodo poslanci obravnavali predlog datuma izvedbe posvetovalnih referendumov o evtanaziji, uporabi konoplje in preferenčnem glasu na parlamentarnih volitvah. V poslanski skupini Svoboda si želijo, da bi vse tri referendume izvedli skupaj z evropskimi volitvami 9. junija. Predlogu večina parlamentarnih strank nasprotuje.