Predsednik vlade Robert Golob in ministri so se v okviru vladnega obiska v Slovenj Gradcu srečali z župani koroških občin, predstavniki gospodarstva, podjetniki in drugimi. Rdeča nit pogovorov je bila obnova regije po katastrofalnih avgustovskih poplavah. Kot je v izjavi po srečanju dejal Golob, je vladna ekipa ob obisku dobila veliko zelo konkretnih in koristnih pobud županov o tem, kako premagati likvidnostni krč in stopiti nasproti, da bo nujno potreben in tudi že odobren državni denar čim prej pritekel na račune občin ter do izvajalcev, pa tudi nujnost, da se čim prej poveča število gradbene mehanizacije v strugah.

"Že prihodnji teden bo tega bistveno več. Na teren naj bi prišlo 30 novih ekip. Danes sem se z enim samim namenom srečal z nekaterimi najbolj prizadetimi posamezniki, ki so v poplavah izgubili vse, in sicer, da jim pomagam premagati negotovost, ki pri njih še vedno obstaja kljub vsem velikim besedam in načrtom vlade," je dejal Golob.

Premier Golob je spomnil tudi, da so koroške občine tudi v likvidnostnem krču, ki ga je treba čim prej odpraviti. Napovedal je, da bo država prihodnji teden začela sproščati finančna sredstva za odpravo posledic ujme. Koroške župane je pozval, naj bodo realni in naj pridejo s konkretnimi predlogi glede odprave posledic ujme. Za predplačila koroškim občinam je sicer namenjenih 76 milijonov evrov. Kot je dejal predsednik vlade, bodo upoštevali, da je škoda na občinski infrastrukturi na Koroškem največja v državi.

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je ocenila, da bi bila bolj pravična delitev finančnih sredstev za odpravo posledic ujme glede na dejansko škodo, ki so jo utrpele občine. Medtem pa država zagovarja merilo primerne porabe.

Golob: Na prvem mestu je varnost ljudi

Ob tem je Golob napovedal, da bo vseh 222 družin s škodo nad 150.000 evri v kratkem povabljenih na individualne pogovore, v okviru katerih bodo prejeli brezplačno svetovanje o tem, kako do novega doma. "Poklicali vas bomo mi, ker hočemo, da se postavite na noge," je najbolj prizadetim sporočil predsednik vlade.

Na vprašanje, kaj bo z gradnjo nadomestnih domov, je premier odgovoril, da je na prvem mestu varnost ljudi. O teh domovih bo odločala stroka, ki že pripravlja ustrezne podlage. "Ko bomo imeli te podlage, bomo ljudi obvestili, vendar hitrih rešitev za nadomestne gradnje ne more biti. Nadomestna gradnja se lahko realizira tudi takrat, ko imamo zemljišče, in župan Prevalj me je informiral, da je občina nekatera zemljišča že pridobila. To zimo morajo ljudje preživeti na varnem. Žal tisti, ki so na ogroženih območjih, ne bodo doma in niti ne še v novih domovih," je povedal Golob.

Na srečanju s koroškimi predstavniki je Golob povedal tudi, da je škodo po ujmi skupaj prijavilo več kot 10.300 družin, od tega jih je približno 7000 s škodo do 30.000 evrov. Vsem, ki se spoprijemajo s posledicami avgustovske ujme, je sporočil: "Če imate kakršno koli vprašanje ali pobudo, se obrnite na številko 114. Tam vam je na razpolago celotna javna uprava, da vam da odgovore." Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je ob tem opozorila, da del Koroške na to številko ne more klicati, ker na nekaterih območjih še vedno ni zagotovljen mobilni signal.

Ob koncu obiska se je vlada v Slovenj Gradcu sešla še na seji, na kateri so se po besedah vodje službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica seznanili z informacijami o obisku in se pogovorili o nekaterih operativnih zadevah, pomembnih za nadaljnje delo, sam pa je člane vlade seznanil z do zdaj opravljenim delom delovne in operativne skupine, ki jo vodi. Posebnih sklepov niso sprejemali, je dodal.

Tehnična pisarna za koroške občine bo v Črni na Koroškem

Ob začetku vladnega obiska regije je predstavnikom vlade, premierju Golobu, infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek, obrambnemu ministru Marjanu Šarcu in ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu dozdajšnjo sanacijo po ujmi, gradnjo vodovoda ter glavne težave, s katerimi se spopadajo, predstavil prevaljski župan Matic Tasič.

Premier Golob je po uvodnih pogovorih na Prevaljah napovedal, da bodo tehnično pisarno za koroške občine po ujmi odprli v Črni na Koroškem. Po besedah državnega sekretarja in vodje vladne službe za obnovo po poplavah Šefica bo imela pisarna zelo pomembno vlogo tako pri svetovanju kot pri pripravi projektov ter pri neposredni pomoči ljudem pri zagotavljanju finančne strukture za obnovo domov ali nadomestne gradnje.

Prav tako bo pisarna sodelovala pri zagotavljanju pomoči pri gradnji in njenem nadzoru ter pri pridobivanju vseh dovoljenj, ki jih bodo prizadeti potrebovali za izvedbo sanacij. "Ponudila bo celoten spekter uslug, zato da bi sanacija potekala čim hitreje," je po srečanju v Slovenj Gradcu dejal Šefic. Njena prva naloga bo oceniti stanje najbolj poškodovanih objektov in predlagati rešitve za to, da se bo sanacija čim prej začela.

Kot drugi ukrep poleg tehnične pisarne je Šefic navedel neposredno komunikacijo z ljudmi, zdaj ko imajo vse podatke o tistih, ki so utrpeli največjo škodo. Z njimi bodo poiskali stik in jim pri vseh teh procesih pomagali, vključno z nudenjem brezplačne pravne pomoči. Ta se bo ukvarjala zlasti z najhujšimi težavami, s katerimi se srečujejo, je pojasnil. Vključili bodo tudi ekonomske svetovalce.

Glede priprave zakona o obnovi in razvoju pa je Šefic na srečanju z župani povedal, da bo ta do petka v medresorskem usklajevanju. Golob pa je pojasnil, da bodo v zakonu, ki bo imel različne mehanizme, skušali biti čim bolj prožni, da bo lahko vsaka od družin, ki potrebujejo nov dom, tega dobila z vladno pomočjo. Trudili se bodo, da bodo tudi socialno pravični, da bo vsak dobil ustrezno temu, kar je izgubil, je dodal.

"V nekaterih občinah bodo nadomestni objekti, ki jih bo gradila država, morda celo na občinski ali pa na državni zemlji, v nekaterih primerih pa bo šlo za zasebna zemljišča. V takšnih primerih bo država dala samo finančno pomoč," je še dejal premier.

Bratušek: Do konca tedna bodo prevozne vse ceste

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po srečanju na Prevaljah novinarjem povedala, da bodo do konca tega tedna odpravili vse popolne zapore na državnih cestah, tako da bodo ceste prevozne. Cilj ministrstva je, da do pomladi naslednjega leta spravi državno infrastrukturo v stanje, v kakršnem je bila pred avgustovsko poplavo.

"V proračunu našega ministrstva za naslednji dve leti so območja, ki so bila prizadeta s poplavami, pravzaprav največja prioriteta ali pa tako rekoč skoraj edina prioriteta, razen projektov, ki so začeti in se končujejo," je dejala Alenka Bratušek. Zatrdila je tudi, da tretja razvojna os ostaja prednostna naloga, dela pri tem projektu pa potekajo naprej skoraj nemoteno.

Brežan: Urejanje vodotokov je prioriteta

"Lahko rečem, da se stanje na Koroškem glede na prve tedne po nesreči izboljšuje. Ena ključnih prioritet je vsekakor urejanje vodotokov in zagotavljanje pretočnosti," je dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Dodal je, da je vlada za ta namen zagotovila dodatna sredstva, direkcija za vode pa lahko angažira dodatno mehanizacijo s koncesijskimi pogodbami.

"Zato lahko z optimizmom gledamo na naslednje tedne, da bomo lahko zagotovili dodatne kapacitete in mehanizacijo, saj je treba močno poseči v struge in zagotoviti največjo mogočo pretočnost ob potencialnih poplavah ali pa večjih padavinah, ki nas lahko čakajo v jesenskem času," je dodal Brežan.

Onesnažen mulj bi lahko odlagali na lokaciji podjetja Tab Mežica

Župan Prevalj Tasič je spomnil še na težave zaradi v ujmi uničenega vodovoda, zaradi katerega so v ujmi ostali brez pitne vode. Izrazil je upanje, da jim bo država povrnila intervencijske stroške, nastale pri sanaciji vodovoda. Prvotna ocena stroškov sanacije vodovoda znaša približno sedem milijonov evrov, je dejal. Tasič je državo prosil za pomoč pri gradnji suhega zadrževalnika na Poljani. Opozoril je tudi na velike količine onesnaženega mulja. Minister za naravne vire in prostor Brežan mu je odgovoril, da za gradnjo zadrževalnika potrebujejo še dve zemljišči, trenutno pa potekajo postopki razlastitve. Na ministrstvu razmišljajo tudi o zamenjavi kmetijskih zemljišč.

Kot je v Odmevih pojasnil Tasič, so najprej dobili mešane informacije, na koncu vladnega obiska pa so dobili zagotovilo, da bo mogoče z intervencijo pokriti vodovod. "Reka Meža nam je odnesla vodovod. Torej ne gre za sanacijo starega vodovoda, ker ga ni več, temveč ga moramo na novo zgraditi. Upam, da je toliko modrosti v Ljubljani, da bodo to potrdili. Vsi izvajalci, ki so delali v času intervencije avgusta in septembra, seveda pričakujejo plačilo za svoje delo, nekateri so plačali DDV. Posamezna podjetja, predvsem manjša, so brez sredstev."

Na Prevaljah morajo preseliti 67 ljudi, zagotoviti 15 parcel za novogradnje in tudi začasna stanovanja. Kot je pojasnil, so takoj intervencijsko kupili zazidljive parcele, ki niso bile v njihovi lasti, ki jih bodo komunalno opremili in ponudili občanom, ki so ostali brez domov. Ob tem je dejal, da bodo šli tudi v gradnjo stanovanj, a brez finančne pomoči države ne bo šlo.

Tudi župan Dravograda Anton Preksavec je dejal, da dela na vodotokih v občini potekajo, a jih bo treba pospešiti pred oktobrom in novembrom, ko so običajno obilne padavine.
Glede posebnega zakona za Koroško je Preksavec dejal, da je ta nujen. "Koroška potrebuje svoj razvojni zakon, že vrsto let plačujemo davek za svojo nerazvitost. Mi ne prosimo za pomoč, ampak zahtevamo, da se del tega, kar je bilo vplačano v državno blagajno, vrne na Koroško, da se ne samo sanira, ampak nadgradi in začne razvijati."

Sorodna novica Po poplavah največ svinca, kadmija in cinka v porečju Meže, onesnažena usedlina tudi v porečju Drave

Glede odlaganja nevarnih odpadkov, ki so nastali v poplavi, je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pojasnil, da naj bi jih odlagali na lokaciji podjetja Tab Mežica. Drugo vzorčenje odpadkov, ki ga je opravil Arso, je sicer pokazalo, da je večina odpadkov nenevarnih. Te bodo uporabili za sanacijska dela, je dodal.

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so dodatno sporočili, da bodo rezultati analiz mulja, ki bodo pokazali, ali je odpadek nevaren ali ne, znani predvidoma do konca tega tedna. Na podlagi rezultatov se bodo odločili, kam bodo mulj odložili. Ministrstvo od direkcij za ceste in za vode pričakuje podatek o načrtovanih infrastrukturnih projektih v koroških občinah in koliko materiala potrebujejo zanje. Z geološkim zavodom ter ministrstvom za naravne vire in prostor so že pripravili pregled potencialnih območij, kamor bi mulj odložili, če bo nenevaren.

Če pa bo mulj nevaren odpadek, ga bo treba odložiti na odlagališče za nevarne odpadke.
Takšno odlagališče je na tem območju v lastništvu Taba. "Z njimi smo bili le v dogovoru, ali je to mogoče. Vsekakor pa moramo za dokončno odločitev počakati na rezultate analiz," je po navedbah ministrstva dodatno pojasnil Kumer. Do zdaj še ničesar niso odvažali na odlagališče nevarnih odpadkov, ker je za to med drugim treba spremeniti dovoljenje, je dodal.

Župan Prevalj Tasič je v Odmevih dejal, da tudi županja Črne ni bila obveščena o mogoči lokaciji za mulj. "Me pa skrbi, da je kar naenkrat ta mulj, ki je bil onesnažen s težkimi kovinami, postal nenevaren odpadek. Prepričan sem, da je vsak odpadek, ki presega dovoljeno količino kovin, nevaren," je dejal in dodal, da upa, da bodo v sodelovanju z ministrstvi našli ustrezno rešitev.

Kumer obiskal HE Vuzenica

Minister za okolje, podnebje in energijo Kumer je sicer v okviru vladnega obiska obiskal hidroelektrarno Vuzenica. Na delovnem sestanku, ki se ga je udeležil tudi župan občine Vuzenica Franc Franjo Golob, so govorili o nujnosti vzdrževanja in urejanja vodotokov, predvsem pritokov reke Drave, ter brežin.

Kumer si je nato ogledal hidroelektrarno Vuzenica, drugo elektrarno v verigi osmih na slovenskem delu reke Drave, ki jih upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Generalni direktor DEM-a in njegov pomočnik, Damjan Seme in Aleksander Brunčko sta Kumru predstavila načrtovano prenovo sekundarnih sistemov elektrarne, ki se bo začela oktobra. Letos se bo začela prenova agregata tri, v prihodnjih dveh letih pa še prenovi agregatov dve in ena. Trenutno potekajo dela na zamenjavi naprav lastne porabe elektrarne.

Na delovnem sestanku so spregovorili o nujnosti vzdrževanja vodotokov, predvsem pritokov reke Drave, in brežin. V Vuzenici je tovrstni izziv zaradi neurejenosti potok Cerkvenica, pri katerem se je ob izlivu v reko Dravo nakopičila ogromna količina gramoza in sedimentov. To je treba čim prej urediti, pri čemer je potrebno usklajeno sodelovanje vseh deležnikov, ki so odgovorni za reko Dravo in njene pritoke, so v sporočilu za javnost zapisali v DEM-u.

Seme je ob tem povedal, da DEM vlaga precejšnja sredstva v odstranjevanje sedimentov in vzdrževanje brežin na celotnem toku reke Drave. "Skupaj z državo oz. pristojnimi ministrstvi ter lokalnimi skupnostmi neprestano iščemo rešitve, kako dodatno izboljšati pretočnost pritokov, ki so bili ob zadnjih visokih vodah največji izziv," je dejal. Kot je dodal, je prednostna naloga družbe varna in zanesljiva proizvodnja električne energije, ob visokih vodah pa ima varovanje območij ob rekah prednost pred proizvodnjo.

Mesec na terenu preveril izvajanje interventnega zakona

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je v sklopu vladnega obiska Koroške sešel z vodstvom Centra za socialno delo Koroška, ki med drugim pokriva tudi Črno na Koroškem kot enega najbolj prizadetih krajev po avgustovskih poplavah. Kot je dejal, je prišel predvsem preverit, kako izvajajo interventni zakon.

Mesec je po sestanku pohvalil zaposlene na centru, saj da svoje delo opravljajo zelo dobro. Do danes so zbrali 755 vlog, povezanih s težavami ljudi zaradi poplav, med temi pa so jih uspešno rešili že približno 300 in tako razdelil 1,27 milijona evrov solidarnostnih pomoči.

Večino drugih vlog bodo po zagotovilih vodstva centra rešili do konca prihodnjega tedna, v celoti pa do konca oktobra, je dejal minister. Po njegovi napovedi tisti, ki še niso prišli do pomoči, to lahko pričakujejo v nekaj tednih, v tem času pa lahko vloge tudi še oddajajo.

"Tudi če imajo pri izpolnjevanju vloge težave, se lahko oglasijo na centru za socialno delo, kjer jim bodo sodelavci centra pomagali pri izpolnjevanju. Naša skupna skrb je, da ljudem pomagamo," je dejal minister, ki se je z vodstvom centra za socialno delo pogovarjal tudi o nekaterih tekočih težavah centrov, ki jih po njegovem mnenju ni malo.

Po besedah direktorja CSD-ja Koroška Tadeja Poberžnika se v času po poletnih poplavah prednostno ukvarjajo z omenjeno problematiko, občani prinašajo vloge za dodelitev solidarnostne pomoči, ob tem pa jim zaupajo tudi svoje stiske in težave, pri čemer jim pomagajo z izvajanjem psihosocialne pomoči ali drugih potrebnih socialnovarstvenih storitev.

Obravnava vlog za pomoč po poplavah za sodelavce centra pomeni dodatno delo, kar za njih pomeni kar velik zalogaj, a so se stvari lotili prednostno, tako da bodo občani denar čim prej prejeli na svoje račune. Posebnih kadrovskih okrepitev za to niso potrebovali, saj so notranjo organizacijo uredili tako, da zaposleni delajo več in tudi ob sobotah.

Tudi sam je povedal, da so za okoli 300 rešenih vlog razdelili približno 1,27 milijona evrov, za preostale pa pričakujejo, da bo potreben še enkrat tolikšen znesek, kar bo tako skupaj zneslo približno tri milijone evrov.