Na skrivaj narejenem posnetku bosanska poslovneža govorita o načrtovani gradnji hidroelektrarn na reki Neretvi. Pri gradnji naj bi sodelovalo tudi podjetje v delni slovenski lasti, poslovneža omenjata Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika Gibanja Svoboda in glavnega tekmeca Janeza Janše za mandatarja na državnozborskih volitvah.

Ozadje pogovora na posnetku iz leta 2009, iz časov, ko je vodil energetsko krilo takrat Bavčarjevega Istrabenza – danes pojasni Robert Golob sam: "Še v času, ko sem bil zaposlen v skupini Istrabenz, smo imeli v BiH-u kar nekaj velikih investicijskih projektov. Zgradili smo štiri male elektrarne, skupaj z bosanskim partnerjem, pozneje pa smo se potegovali tudi za koncesije za velike hidroelektrarne, med drugim tudi na reki Neretvi."

Ta partner je Nihad Spahalić, gospod v rumeni majici, direktor podjetja Intrade Energija, ki je v skupini Istrabenz spadal pod IGES, ki ga je takrat vodil Robert Golob. To Goloba sploh postavi v zgodbo. Na posnetku ga je namreč Spahalić takratnemu županu Mostarja predstavil kot osebnega prijatelja, ki naj bi bil pripravljen z zgolj 15-odstotnim deležem vstopiti v skupni projekt izgradnje hidroelektrarne na Neretvi.

"Pa je tam, kot sam veš, nosilec tega projekta, moj veliki kolega in prijatelj, Robert Golob, ime že poznaš, po izobrazbi je doktor, ker je bil tam, vse razume. In sem rekel Robertu, prosim te, naredi to zaradi mene. Sprejmi teh 15 odstotkov. Jaz pa bom tebe kot Roberta Goloba vzel k sebi, v podjetje. V ta projekt? Ne, k sebi, v Intrade. Ti si moj kolega, skupaj se bova bojevala, pa naj gre vse k hudiču. In tako je bilo to sprejeto," je slišati na posnetku.

Na koncu je celoten projekt padel v vodo, zato Golob danes kategorično: "Enako odločno lahko zatrdim, da nisem nikoli dobil niti enega evra ne v obliki gotovine ne v obliki nakazila na svoj račun iz naslova provizije ali podkupnine."

Elektrarne na Neretvi pa so šle tja, kamor slikovito opiše Spahić. "V bistvu smo na neki način se z vsemi partnerji razšli že na točki, kako sestaviti finančno konstrukcijo. Vedno smo pa vse pogodbe in vse dogovore pripravljali na nivoju skupine Istrabenz," je pojasnil Golob.

Istrabenzove finančne konstrukcije pa smo na koncu zapirali slovenski davkoplačevalci.