Podpisniki pobude pričakujejo, da bo državni zbor upošteval vprašanja, ki so jih zastavili. Dokler namreč javnost ne prejme popolnih odgovorov, pomisleki, ki se pojavljajo ob izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča niso dovolj razčiščeni, imenovanje pa bi povzročilo globoko nezaupanje v institut predsednika vrhovnega sodišča kot visoke sodne oblasti v Sloveniji. Prepričani so tudi, da premier Pahor ob predstavitvi nekateri novih dejstev lahko spremeni svoje stališče. "Očitno so razlogi, da se je oglasilo toliko sodnikov, očitno ne gre za človeka z neokrnjeno integriteto. Računamo na odziv, vendar je naša moč samo v besedi," je dejal predsednik Zbora za republiko Gregor Virant.

V času Jugoslavije so bile kršene temeljne človekove pravice
Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm je poudaril, da je bila posebno težek primer sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, katere del je bila tudi Socialistična republika Slovenija, uporaba strelnega orožja pri nezakonitem prehodu meje in posledično tudi takojšnje usmrtitve pribežnikov. Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča pa je javno izjavil, da je kot preiskovalni sodnik sodeloval pri ogledu trupla nezakonitega pribežnika.

Okoliščine okoli ravnanj Masleše še niso razčiščene
Glede na to, da je začasna predsednica Vrhovnega sodišča izjavila, da so bile razjasnjene vse dileme okoli ravnanj kandidata, pritrdil ji je tudi minister za pravosodje, znano pa je, da je bil nezakoniti prestop pravno kvalificiran kot prekršek, zaradi katerega je bila predpisana denarna ali zaporna kazen, je Šturm predsedniku DZ-ja zastavil naslednja vprašanja:

1. Kateri javno objavljeni predpis iz tistega časa je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje, zlasti na tiste, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije v tujino? Prosimo za konkretno navedbo predpisa in člena.

2. Kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge?

Glede kandidata Branka Masleše pa pričakuje konkretne odgovore na vprašanja:

1. Kakšen je bil konkreten epilog dogodka, ki ste mu prisostvovali, kot ste javno potrdili?

2. Kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil in zoper njegove nadrejene?

3. Kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen?

4. V primeru, da o tem ne veste nič, vas sprašujemo, ali ste po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavili kaznivo dejanje umora in komu ste ga prijavili?

Kandidatura Masleše odpira nova vprašanja
Stane Granda je dejal, da kandidatura Masleše "odpira vprašanja, ki se jih ni še nihče dotaknil". "Gre namreč za vrsto zločinov, ki pri nas še niso bili obravnavani." Na vprašanje o dostopnosti dokumentov v beograjskem arhivu pa odgovarja: "Do teh dokumentov ne bi bil problem priti. Ljudje iz slovenskega arhiva so pogosto tam, torej ni nekih pretrganih stikov. Z malo dobre volje bi se to uredilo."

Aplenc: Masleša naj odstopi od kandidature
"Pomembno je, kakšen ugled ima naše sodstvo, zato je primerno, da Masleša od kandidature odstopi, saj v nobeni demokratični državi nekdo s sporno preteklostjo ne bi mogel biti izvoljen na tako mesto," je prepričan Andrej Aplenc, ki je dal še pobudo, da se ustanovi oz. razglasi en dan v letu, ki bo spominski dan za vse žrtve prejšnjega režima.