Minister za pravosodje Aleša Zalarja je na seji komisije zatrdil, da so bili vsi postopki pri kandidaturi Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča izvedeni po zakonu. Trdi, da so iz arhivov lahko razbrali, kdaj, kje in koliko časa je trajal sodni ogled, pri katerem je sodeloval Masleša.

"Preverili smo tudi očitek, da naj bi Masleša sodeloval v okviru nekih verifikacijskih komisij. Izkazalo se je, da so v tej vlogi nastopali še drugi sodniki. Takratna vojaška sodišča namreč niso imela svojih preiskovalnih sodnikov," je pojasnil Zalar.

"Ljudje težko spomnijo, kaj se je dogajalo pred 25 leti"
Glede izjave vrhovnega sodnika Rudija Štravsa je še dodal, da "se ljudje težko spomnijo, kaj se je dogajalo pred 25 leti. Štavs je izjavil, da naj bi šlo za nek lep poletni dan, ko mu je Masleša razlagal, kaj se je zgodilo na ogledu. Štravs naj na izjavo ne bi bil pozoren, saj se mu je mudilo na glavno obravnavo. Tisti dan je bila sobota, zato je malo verjetno, da je bila glavna obravnava v soboto. Potrebno je biti pozoren, kaj je verodostojno in kaj ni, kadar se soočajo take izjave".

Maslešo podprl sodni svet
Začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec in podpredsednik sodnega sveta Miro Cerar sta pojasnila, da je bila Masleševa kandidatura podprta tudi na občni seji vrhovnega sodišča oz. sodnega sveta.

Tone Anderlič (LDS) je pojasnil, da Masleša izpolnjuje razpisne pogoje, do česar se je opredelil tudi sodni svet, zato se mu zdi nedostojno, da se "spuščajo v ocene njegove odločitve".

Juri: Gre za inscenirano gonjo
Tudi Franco Juri (Zares) je izrazil podporo Masleši, obtožbe pa je označil za "inscenirano gonjo. Najbolj pomembni sta mnenji sodnega sveta in vrhovnega sodišča. To sta dejstvi, vse drugo je teorija političnih špekulacij. Blatenje sodnikov in sodstva je postal nacionalni šport".

Majda Potrata (SD) je prav tako prepričana, da sta mnenji sodnega sveta in vrhovnega sodišča najpomembnejši. Izpostavila je še, da "moramo na tej komisiji skrbeti za to, da so vsi ljudje enako obravnavani".

Gorenak: O napakah se ne govori
"Oglasil se je Zobec, oglasili so se sodniki iz Kopra, oglasil se je Štravs, a minister še kar vztraja," trdi Vinko Gorenak (SDS), ki je stanje v pravosodju primerjal z zdravstvom v letu 1986, "ko se o napakah ni govorilo in se jih je prikrivalo". Po njegovih besedah lahko pričakujemo nova pričevanja o Masleševih dejanjih.

Njegova strankarska kolegica in predsednica komisije Eva Irgl se ob tem sprašuje, "ali je ta država še tista država, ki spoštuje in varuje človekove pravice, saj imamo očitno tudi resne težave s pojmovanjem pravne in socialne države".

"Gledal sem posnetke ustavnega sodnika, vrhovnega sodnika, tudi višji sodnik Janez Brank je bil omenjen, ki so nekatere sporne stvari potrdili. Ker smo te ljudi tukaj v državnem zboru izvolili, ker ob njihovem imenovanju ni bilo nobene razprave o njihovi kredibilnosti, sem jim dolžan verjeti," pa je dejal Jožef Jerovšek (SDS).

"Pripravljen sem se soočiti tudi pred kamerami"
Masleša je na seji komisije pojasnil, da je pred pristojnimi organi že vse povedal in se tudi opredelil do obtožb, ki jih je deležen. Dodal je, da je pričakoval, da se bo seje udeležil tudi ustavni sodnik Jan Zobec, da bi mu lahko dal možnost za opravičilo za obtožbe, "ki so prizadele predvsem njegovo družino. Pripravljen sem se soočiti s komer koli, tudi pred kamerami, da se izjasni, gre za izmišljotine in neresnice."

"Obžalujem in sem razočaran, ker Zobec in Šorli nista prišla, ker bi marsikatero stvar na soočenju lahko razjasnili," je po končani seji komisije za peticije v izjavi za medije dejal Masleša. Na vprašanje, od kod naj bi vse te obtožbe prišle, pa odgovarja: "Jaz se z ozadjem ne ukvarjam, to morate vprašati ljudi, ki to razglašajo oziroma si izmišljujejo."

Kaj naj bi storil Branko Masleša?
Med očitki, ki jih omenja SDS, so, da je med drugim glasoval za zadnjo izrečeno smrtno kazen v Sloveniji, da je legaliziral umore prebežnikov na meji z Italijo in nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Masleša očitke označuje kot neutemeljene in neresnične, razen izrečene smrtne kazni, glede česar je pojasnil, da je šlo za primer petkratnega umora v zgodnjih 80. letih, smrtno kazen pa je izrekel petčlanski sodni senat. Kazen ni bila izvršena, saj so jo v pritožbenem postopku spremenili v dvajsetletno zaporno kazen.

Masleševo domnevno navdušenje po ustrelitvi domnevnega romunskega prebežnika na meji z Italijo je prvi javno razkril ustavni sodnik Jan Zobec, ki je Masleševo navdušenje nad natančnim strelom v čelo opisal kot evforično. Podobno meni tudi vrhovni sodnik Rudi Štravs, ki se spominja, kako je poletnega dne leta 1982 ali 1983 Masleša prišel z ogleda ubežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo in povedal, kako je neki vojak nekoga ustrelil z zelo natančnim strelom v čelo.

Zraven Zobca in Štravsa so obtožbe na račun Masleše izrekli še višji sodnik Janez Brank ter vrhovna sodnika Barbara Zobec in Marko Šorli.