Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša po mnenju predlagatelja ministra za pravosodje Aleša Zalarja izpolnjuje vse formalne pogoje, predstavil pa naj bi tudi konsistenten in uresničljiv program vodenja.

"Kot aktualni predsednik sodnega sveta je dobil odličen pregled nad problemi, izzivi in priložnostmi v sodnem sistemu," je izjavil minister.

Za njegovo izvolitev na vrh sodišča je potrebna navadna večina poslancev.

Dodal je še, da je Maslešo glede morebitnega sodelovanja v postopkih, kjer bi bile kršene temeljne človekove pravice, že leta 1994 ob imenovanju v trajni mandat preveril sodni svet.
Proti sta bila le Šorli in Zobčeva
Masleša je dobil pozitivno mnenje tako občne seje vrhovnega sodišča kot sodnega sveta, svoje zadržke pa sta izrazila vrhovna sodnika Marko Šorli, ki se je na prejšnjem razpisu potegoval za to funkcijo, in Barbara Zobec.

Kmalu nato pa se je oglasil ustavni sodnik Jan Zobec in Maslešo označil za neprimernega kandidata, saj naj bi po njegovih besedah nasprotoval osamosvojitvi Slovenije in sodeloval pri sodnih verifikacijah obsodb prebežnikov med jugoslovansko-italijansko mejo. Tam naj bi tudi videl usmrtitev nekega prebežnika in o tem dogodku evforično razlagal kolegom.

SDS, SNS in SLS ga ne bodo podprli
Opozicijska stranka SDS je opozorila, da je bil Masleša del skupine sodnikov, ki je izrekla zadnjo smrtno kazen, in da je sam zanjo tudi glasoval. Sami zato njegove morebitne kandidature ne bodo podprli.

Masleša je očitke zavrnil in pojasnil, da je za 5-kratni umor v senatu petih sodnikov res izrekel smrtno kazen, ki so jo pozneje spremenili v 20 let zapora.

A to še ni vse, kar zadeva očitke SDS-a. Ministrova izjava, da je pregledal arhivsko dokumentacijo sodišč in se prepričal, da kandidat ni sodeloval v tajnih komisijah za verifikacijo ubojev na meji, je po mnenju poslanca Vinka Gorenaka sprenevedanje in laž. Uboji na meji so se dogajali vse do osamosvojitve Slovenije in so bili določeni v tajnih predpisih, izvedeni na tajen način, dokumentacijo pa bi minister lahko poiskal le v arhivih jugoslovanske vojske, ne pa v arhivih sodišča, je prepričan Gorenak.

Gvido Kres, SLS, je izpostavil, da je zanje zelo pomembno, da v času, "ko se slovenski sodni sistem sooča z vedno večjo neučinkovitostjo pri zagotavljanju enakosti pred zakonom, ko se vzpostavljata dva pravni državi - ena za malega človeka ter druga za elite z debelimi denarnicami in vplivnimi zvezami tudi v sodstvu", položaj predsednika vrhovnega sodišča zasede kompetenten človek, ki ima široko zaupanje javnosti. Masleša po njihovem mnenju teh meril ne izpolnjuje.

Tudi poslanci SNS-a so že napovedali, da Masleše ne bodo podprli, saj gre po besedah Zmaga Jelinčiča za funkcijo, ki zahteva človeka z neomadeževano preteklostjo, izjemnimi strokovnimi sposobnostmi in najvišjimi človeškimi ter drugimi vrednotami.

Koalicija glede podpore bolj ali manj enotna
Poslanska skupina SD-ja se bo o podpori Masleši še odločala, po mnenju vodje poslanske skupine SD-ja Bojana Kontiča pa je primeren kandidat in bi ga veljalo podpreti. V poslanski skupini Zaresa so se po besedah vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem načelno odločili za podporo, kako bo glasoval vsak poslanec, pa glede na to, da je glasovanje tajno, ne more povedati. V poslanskem klubu LDS-a se bodo o podpori odločali v sredo, po besedah Boruta Sajovica pa zadržkov za zdaj ni. V DeSUS-u se bodo odločali v torek.

Devet mesecev negotovosti
Najvišje sodišče v državi je že devet mesecev brez stalnega predsednika, saj potem ko se je Francu Testenu iztekel mandat, kar dva kandidata za novega predsednika nista dobila podpore sodniških kolegov. Na tretji razpis se je kot edini kandidat prijavil Branko Masleša, zdajšnji predsednik sodnega sveta. Začasna predsednica je Alenka Jelenc Puklavec, ki lahko vrhovno sodišče vodi najdlje do konca februarja prihodnje leto.

Predsednika vrhovnega sodišča za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja v skladu zakonom o sodiščih na predlog pravosodnega ministra po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča imenuje državni zbor.